Vogrsko

Vogrsko (furlansko Ungrispac, italijansko Voghersca) je razloženo naselje z gručastim jedrom v Občini Renče - Vogrsko z okoli 900 prebivalci, ki stoji ob srednjem toku potoka Vogršček v Vipavski dolini, na kraju, kjer je z zajezitvijo v 1980. letih nastalo Vogrsko jezero. Sestavlja ga več zaselkov, med njimi Stara Gora, Mali Dunaj, Lemovo, Boršt, Kurnik, Replje, Jazbine in Brije, središčni Britof z župnijsko cerkvijo sv. Justa pa stoji na griču med dolinama Vogrščka in Lijaka.^[2][3]

Vogrsko
Vogrsko Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°54′18.6″N 13°42′29.33″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Goriška
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Renče - Vogrsko
Površina
• Skupno	7,77 km2
Nadm. višina	62,7 m
Prebivalstvo  (2025)[1]
• Skupno	914
• Gostota	120 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	5293 Volčja Draga
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom in obrtjo, večina pa se vozi na delo v Novo Gorico. V okolici gojijo koruzo, po okoliških gričih pa breskve in vinsko trto.^[2]

Zgodovina

Najstarejša znana omemba kraja v pisnih virih je iz leta 1180, kot posest Alberta Ungrispacha oz. gospoda Vogrskega, vazala goriškega grofa. Ime kraja, in s tem tudi rodbine, najverjetneje izhaja iz besede »ugor« (jegulja) ali po domače »vigur«. Ungrispachi so v 13. stoletju sredi naselja zgradili grad Vogrsko v romanskem slogu, ki je v naslednjih stoletjih večkrat menjal lastnike. Edlingi so ga v 18. stoletju predelali v rezidenco z arkadnim dvoriščem, med prvo svetovno vojno pa je bil večji del uničen. Na pobočju Stare gore v bližini stoji še dvorec Vogrsko, sprva renesančna graščina, ki jo je rodbina Bosizio von Turnegg sredi 18. stoletja predelala v baročni dvorec. Konec 20. stoletja je bil obnovljen.^[2]

Med leti 1887 in 1926 je bilo Vogrsko središče samostojne občine. Med prvo svetovno vojno je bil velik del prebivalstva pregnan, med drugo svetovno vojno pa je bil kraj pomembno središče narodnoosvobodilnega boja. Tu je bil septembra 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo. Na tem območju je delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222.^[2]