Činghaj
From Wikipedia, the free encyclopedia
Činghaj (青海; alternativno latinizirano kot Cinghaj, Č'inghaj; pinjin Qinghai),[5] tudi Kokonur, je celinska pokrajina na severozahodu Ljudske republike Kitajske. Pokrajina je po velikosti četrta največja v državi in tretja najmanjša po številu prebivalstva. Njeno glavno in največje mesto je Šining.
Pokrajina Činghaj 青海省 | |
---|---|
Pokrajina | |
Ime transkripcije | |
• Kitajsko | 青海省 (Qīnghǎi Shěng) |
• Okrajšava | QH / 青 (pinjin: Qīng) |
Regija Hoh Šil, Unescova svetovna dediščina | |
Zemljevid, ki prikazuje lokacijo pokrajine Činghaj | |
Koordinati: 35°N 96°E | |
Država | Ljudska republika Kitajska |
Poimenovano po | Izhaja iz imena Činghaj (jezero) ('modro/zeleno jezero'). |
Glavno mesto (in največje mesto) | Šining |
Upravne enote | 8 prefektur, 43 okrajev, 429 mestnih okrožij |
Upravljanje | |
• Vrsta | Pokrajina |
• Telo | Činghajski pokrajinski ljudski kongres |
• Sekretar KKP | Vang Džjandžun (pinjin: Wang Jianjun) |
• Predsednik kongresa | Vang Džjandžun (pinjin: Wang Jianjun) |
• Guverner | Šin Čangšing (pinjin: Xin Changxing) |
• Predsednik KLPSK-ja | Dordže Rabten (Dorje Rabten) |
Površina | |
• Skupno | 720.000 km2 |
Rang | 4. |
Najvišja (Bukadaban Feng) | 6.860 m |
Prebivalstvo (2020)[2] | |
• Skupno | 5.923.957 |
• Rang | 30. |
• Gostota | 8,2 preb./km2 |
• Rang gostote | 30. |
Demografija | |
• Etnična sestava | Han – 54 % Tibetanci – 21 % Hui – 16 % Tu – 4 % Mongoli – 1,8 % Salar – 1,8 % |
• Jeziki in narečja | Džongjuan mandarinska kitajščina, Amdo tibetanščina, Monguorščina, Oiratska mongolščina, Salarščina in Zahodna Jugurščina |
Koda ISO 3166 | CN-QH |
BDP (2020) | CNY 300 milijard USD 43,58 milijard (30.)[3] |
- na prebivalca | CNY 50.741 USD 7354 (24.) |
• rast | 1,5% |
HDI (2018) | 0,686[4] medium · 28. |
Spletna stran | (poenostavljena kitajščina) http://www.qh.gov.cn/ (poenostavljena kitajščina) |
Činghaj | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kitajsko | 青海 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poštna romanizacija | Tsinghai | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | "Činghaj (jezero)" | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tibetansko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tibetansko | མཚོ་སྔོན་ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mongolsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mongolska cirilica | Хөхнуур | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mongolska pisava | ᠬᠥᠬᠡ ᠨᠠᠭᠤᠷ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mandžursko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Mandžurska pisava | ᡥᡠᡥᡠ ᠨᠣᠣᡵ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Romanizacija | Huhu Noor | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oirat ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oirat | Kokonur | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Činghaj meji na severovzhodu na Gansu, Šindžjang na severozahodu, Sečuan na jugovzhodu in Tibetsko avtonomno regijo na jugozahodu. Pokrajina Činghaj je bila ustanovljena leta 1928 v obdobju Republike Kitajske, v kateri so ji vladali kitajski muslimanski poveljniki, znani kot Ma klika. Kitajsko ime "Činghaj" izhaja iz imena jezera Činghaj, največjega jezera na Kitajskem. Pokrajina je bila v angleščini prej znana kot Kokonur, kar izhaja iz oiratskega imena za jezero Činghaj.
Pokrajina, ki se večinoma nahaja na Tibetanski visoki planoti, je že dolgo stičišče številnih etničnih skupin, vključno s Han, Tibetanci, Hui, Tu, Mongoli in Salarji. Tibetanci predstavljajo petino prebivalstva Činghaja, Hui pa približno šestino prebivalstva. Med 5,6 milijonskim prebivalstvom Činghaja je več kot 37 priznanih etničnih skupin, nacionalne manjšine pa skupaj predstavljajo 45,5 % prebivalstva.
Območje Činghaja je prišlo pod oblast Činga leta 1724. Po strmoglavljenju dinastije Čing leta 1912 je regija prešla pod nadzor kitajskega muslimanskega poveljnika Ma Čija, dokler Severna odprava Republike Kitajske leta 1928 ni utrdila osrednjega nadzora in ustvarila provinco.