Kalgari
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Kalgari (angl.: Calgary [ˈkælɡ(ə)ri], francine virkand: [kalɡaʁe]) om Kanadan nellänz' surtte lidn. Se om Al'bert-provincijan kaikiš suremb lidn.
Vl 1988 lidn vastsi Tal'veližid Olimpižid vändoid.
Remove ads
Istorii
Indejalaižed elädas lidnan territorijal enamba mi 11 tuhad vozid, nügüd'aigan ottas nell' procentad lidnan ristitištos. Nened heimod eliba ani evropalaižiden tulendan edes: Blekfut-konfederacii (Siksika, Kainai, Piikani), Nakoda, Tsuut'ina. Tahondan nimituz blekfut-kelel om Mohkínstsis.
Eländpunktan aluz om pandud Bou- i Elbou-jogiden ühthejoksmusen randal vl 1875 kuti policijan Fort-Brizbua-post kaičemha karvanpramozlad i tahondad AÜV:oiden viskitorgovanoid vaste. Britanine Džeims Maklaud-polknik tariči udesnimitada eländpunktad šotlandižen Kalgari-lidnusen da žilon mödhe Mall-sarel, i nimituz om vahvištadud vl 1876. Vl 1883 raudte tuli Kalgarihe, i vn 1884 7. päiväl kül'mkud se sai municipalitetan, penen lidnan (angl.: town) statusad. Vspäi 1894 Kalgari om siti-statusanke («sur' lidn» anglijan kelespäi).
Kalgari šingotase kivivoin da londuseližen gazan samižen biznesal, opendusen da tervhudenkaičendan holitišil, turizmal (3,1 mln tulijoid vodes), kebnal tegimištol, kivivoihimižil tegimil, telekommunikacijan i raudtetransportan kompanijoil. Lidn om ümbärtud kabjživatvodindan maižanduzrajonal.
Remove ads
Geografijan andmused
Lidn sijadase provincijan suvipalas, 1045 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Bou-jogen (angl. i franc.: Bow River 587 km pitte, Gudzonan lahten bassein) keskjoksmuz läbitab lidnad lodehespäi suvhe. Elbou-jogi lankteb sihe oiktalpäi lidnan keskuzpalas. Matkad provincijan Edmonton-keskushesai om 280 km pohjoižhe orhal vai 295 km avtol, Ottav-pälidnhasai om 2880 km päivnouzmha orhal vai 3330 km avtotedme, AÜV:oiden röunhasai om 240 km suvhe.
Klimat om ven kontinentaline kuivahk päipaštokaz. Tal'vel sulasä oleskeleb paksus, läm' «šinuk»-tullei päzutab lidnalaižid viluspäi, om lujid lämuden vajehtusid päivesen aigan. Voden keskmäine lämuz om +4,4 C°, kezakun-elokun +13,7..+16,5 C°, tal'vkun-uhokun −5,4..−7,1 C°. Lämuden maksimum oleli +37,0 C° (kezaku, heinku), absolütine minimum oli −45 C° (viluku, eloku). Kezaaigan minimum om −3,3 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +22,6 C° (uhoku). Voib panda halad kezan miččel taht kul. Paneb sadegid 419 mm vodes, enamba semendkus-elokus (57..94 mm kus), vähemba tal'vkus-uhokus (10 mm kus). Luja ragiž valegenke oleskeleb kerdan severziš-se voziš. Paneb lunt 130 sm i 54 päiväd tal'ves keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 41..55 % röunoiš voden aigan.
Remove ads
Tobmuz
Kalgari jagase nell'toštkümneks valičemižümbrikoks (angl.: ward), vai enamba mi 200 susedkundaks (angl.: neighbourhood, community).
Edeližed lidnan pämehed oma Nahid Nenši (reduku 2010 — reduku 2021, Naheed Nenshi), Devid Bronkonje (2001−2010, David 'Dave' Thomas Bronconnier).
Eläjad
Ristitišt ületi millionad 2000-nziden voziden lopus. Vn 2016 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 239 220 ristitud, vl 2011 — 1 096 833 ristitud. Läz 1,5 mln ristituid elädas ezilidnoidenke 5098,68 km² pindal (2021, videnz' sija valdkundas).
Augotižlibundan mödhe (2021): evropalaižed — 55,41 %, suviazijalaižed — 10,97 %, suvipäivnouzmaižed azijalaižed — 8,56 %, päivnouzmaižed azijalaižed — 8,49 %, afrikalaižed — 5,47 %, Lähižen Päivnouzmman eläjad — 3,55 %, indejalaižed — 3,2 %, latinamerikalaižed — 2,47 %, toižen i segoitadud augotižlibundan — 1,89 %, augotižlibundan ozutandata — 1,15 %.
Remove ads
Transport
Kundaline transport om avtobusad i kiruhavtobusad. Kebn metro (Si-trein, angl. i franc.: C-Train) radab vspäi 1981 (kaks' jonod 45 stancijanke, koume-nell' vagonad jonuses, 60 km raudted om vspäi 2014).
Rahvahidenkeskeine civiline Kalgari-lendimport[1] (YYC / CYYC, 18 mln passažiroid vl 2019) sijadase lidnan pohjoižpäivnouzmas. Sišpäi tehtas reisid Päivlaskmaižen Evropan i AÜV:oiden järedoihe lidnoihe, mugažo om äi reisid Kanadadme.
Remove ads
Galerei
Lidnan tobmuden sauvuz (2004)
Pühän Maria-neiččen Vigatoman sugutandan kafedraline päjumalanpert', vn 2022 nägu (riman katoline, nügüdläine om saudud vll 1955−1957)
Kalgarin energetine keskuz vl 2018
Kalgarin universitet (viluku 2007)
Foothills-medkeskuz (2009)
Rahvahidenkeskeine Kalgari-lendimport vl 2022
.jpg)
Homaičendad
Irdkosketused
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads