Lagos

Lagos (mugažo kirjutadas anglijan kelel, no virktas [ˈleɪɡɒs], toine amerikaine virkand [ˈlɑːɡoʊs], jorub.: Èkó) om Nigerijan kaikiš suremb lidn da port, mülüb ühtennimižhe štatha. Se om kahtenz' surtte Afrikan lidn Kairan jäl'ghe.

Lagos (veps. i angl.)
Èkó (jorub.)

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Nigerii
Eläjiden lugu (2019)	13,903,620 ristitud
Pind	999,58 km²
Pämez'	Rilvan Akiolu (semendku 2003—, Rilwan Akiolu)
Telefonkod	+234-(0)10
Aigvö	UTC+1

Lidnan kart (2010)

Lidnan aglomeracii otab ühtent sijad Afrikas ristitišton lugun mödhe (21 mln vl 2014^[1]).

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1472.

Vozil 1960−1991 Lagos oli ripmatoman Nigerijan pälidnaks, sid' sirtihe pälidnad Abudžha. 1970:nzil vozil lidn šingotihe lujas, sikš miše port sijadase täs vemha kivivoid verhiže maihe.

Lagos šingotase Nigerijan rahaazjoiden, tegimišton (valdkundan tegimišton pol') da kinoindustrijan päkeskuseks. Znamasižed meriportad ratas, torguindan i logistikan keskuz (Lekki Free Trade Zone). Ezilidnoidenke tegimišton päižed sarakod oma kivivoinümbriradmine, farmaceftine (kaiken Afrikan znamasine pala), mineraližiden heretusiden pästand, avtoiden ühthekeradamine (Nord Automobiles Ltd, kaks' tegint), kompjuterprogramiden kompanijad, om punümbriradmižen edheotandoid, sömtegimišt (oluden, saharan i risan pakuitesen tegimed). Valdkundan äjiden korporacijoiden päfaterad sijadasoiš neciš lidnas.

Geografijan andmused

Lidnan i sen štatan sijaduz valdkundas vn 2010 kartal

Lagos seižub Atlantižen valdmeren Gvinejan lahten suvirandištol, Lagos-lahten randal da saril, valdkundan suvipäivlaskmpoles, 41 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Vezi otab läz 26 % lidnan territorijad, kuivma — vaiše 738 km².

Klimat om subekvatorialine neps, pil'vekaz, heinkus-elokus eriližešti. Kun keskmäine lämuz om +25,9..+29,5 C° vodes läbi. Ekstremumad oma +13,7 C° (tal'vku) i +39,0..+40,1 C° (uhoku, keväz'ku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1703 mm vodes, enamba semendkus-heinkus (209..434 mm kus) i sügüz'kus-redukus (189..218 mm kus), lühüd kuiv sezon oleskeleb tal'vkus-vilukus (20 mm pordos). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 78..89 % röunoiš voden aigan.

Tobmuz

Lidnan ičeohjandusen 16 territorijad (2006)

Lagos-lidn otab 16 kaks'kümnes Lagos-štatan sijaližen ičeohjandusen territorijaspäi.

Lidnan ühthižen tobmuden oficialižed organad ei ole olmas vspäi 1976, vaiše štatan om. No lidnan veroline pämez' om, sen arvnimi om angl.: Oba of Lagos, vai Eleko of Eko, i Rilvan Akiolu otab hänen valdištint vn 2003 semendkuspäi (vencastuz mäni sen-žo voden 9. uhokud). Oba valičese joruba-rahvahaspäi, hänen valatoituz lidnalaižiden eloho om znamasine kacmata politižen tobmuden olmatomudehe.

Eläjad

Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 13 400 000 ristitud. Kaik 21,3 mln eläjid (2015) om ezilidnoidenke 2707 km² pindal. Kaikiš suremb lidnan ristitišt ezilidnoidenke om nügüd'.

Znamasižed üläopendusen aluzkundad oma valdkundaližed Lagosan universitet^[2] (angl.: University of Lagos / UNILAG, alusenpanend 1962, 55 tuhad üläopenikoid vl 2017) i Lagos-štatan universitet^[3] (angl.: Lagos State University / LASU, alusenpanend 1983, 35 tuhad üläopenikoid vl 2021).

Transport

Kiruhavtobusad, minibusad i ehtatimed oma kundaližeks transportaks lidnas. Kebnan metron ezmäižen jonon ezmäine keskust radaškanzi vn 2023 sügüz'kus (Lagos Rail Mass Transit, viž stancijad), toine jono om sauvomas. Päraudtestancii om Moboladži Džonson (Mobolaji Johnson).

Rahvahidenkeskeine civiline lendimport Nigerijan enččen Murtala Mohammed-prezidentan nimed^[4] (LOS / DNMM, 7,5 mln passažiroid vl 2019) om kaikiš suremb valdkundas. Se sijadase lidnas sen päivlaskmaiženno röunanno Ikedž-territorijal (Lagos-štatan enzne administrativine keskuz), oigendab reisid Afrikadme i valdkundan südäimehe, mail'man erasihe-se järedoihe lidnoihe: London, Pariž, Stambul, Dubai, Frankfurt, Nju Jork, Atlant.

Galerei

• 
  Lagos-štatan suiman sauvuz Ikedžan territorijal (2019)
• 
  Municipalitetan sauvuz Lagos-sarel (2022)
• 
  Hristan kafedraline päjumalanpert', vn 2019 nägu (anglikanine, om saudud vll 1924−1946)
• 
  Nigerijan fondbirž (NSE) vl 2008 vai sen aigemba
• 
  Lagosan universitet (2007)
• 
  Nacionaline teatr (2019). Se om Varnan sportpert'kulun surenzoittud nell'hä kerdha kopijaks
• 
  Lagosan rahvahidenkeskeine lendimport Murtala Mohammedan nimed vl 2011
• 
  Koumanz' kontinentaline avtotesild vl 2018 (11,8 km pitte)
• 
  Moboladži Džonson-päraudtestancii vl 2021

Sebruzlidnad

• AÜV Atlant, Džordžii, AÜV (vspäi 1974)
• AÜV Geri, Indian, AÜV (1991)