Manaus

Manaus (mugažo portugalijan kelel, virktas [mɐˈnaws], [mɐˈnawʃ], [maˈnaws]) om millionerlidn da municipalitet Brazilijan pohjoižes-lodehes. Se om Amazonas-štatan administrativine keskuz da sen kaikiš suremb lidn, valdkundan seičemenz' lidn eläjiden lugun mödhe.

Manaus

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Brazilii
Eläjiden lugu (2022)	2,063,689 ristitud
Pind	11,401,1 km²
Pämez'	David Almeida (viluku 2021—)
Telefonkod	+55−92-xxxx-xxxx
Aigvö	UTC−4

Lidnan sijaduz Amazonas-štatas (2018)

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vn 1669 24. päiväl redukud kut San-Žoze-du-Riu-Negru-fort (lidnuz, port.: São José do Rio Negro) indejalaižiden manoa-heimon mal. Enamba voz'sadad žilo senno oli civilizacijan üks'jäižeks sareks ümbrištos. Vl 1832 udesnimitihe nügüdläižikš kadonuden sodoiden da assimiläcijan tagut manoa-heimon mödhe. Sai lidnan statusad vl 1848 port.: Cidade da Barra do Rio Negro-nimitusenke, kätihe Manausaks kaikenaigaižikš vn 1856 sügüz'kus.

Vll 1879−1912 lidn sai mail'man tetabut kaučuksäruläžundan tagut, tramvailikund oli olmas. Sid' kaučukan arvod kändihe odvikš, satusekaz aig tuli lophu, ristitišt poleni lujas. Anttihe municipalitetan statusad vl 1939. Toižen mail'man sodan jäl'ghe, konz Japonijan satused sodas Tünel valdmerel ližaduiba kaučukan arvoid, ka lidnan udessündutamine zavodihe kaičenus šingotadud infrastruktural. Vl 1957 valdkundan ohjastuz lahjoiči lidnale joudjan ekonomižen zonan statusad pid'oitelemha sidä, i vitkos, no Manausan ižanduz tegihe vägevaks da äisarakoližeks.

Manausan ižandusen alused oma mecan ümbriradmine, elektronikan pästand (mobiližed telefonad) i kivivoihimii. Lidn om kaiken sur'kulun Amazonasan basseinan torguind-, finansine da tegimištol'ne keskuz. Ekoturizm šingotase lidnan ümbrištos, londuseližen kaučukan i braziližen päkhmen keradandad oma siš tähäsai.

Geografii da klimat

Lidnan sijaduz štatas i valdkundas vn 2004 kartal

Lidn sijadase Amazonasan alangištos, Riu Negru-jogen lanktendanno sihe huralpäi, 92 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Brazilia-pälidnhasai om 1930 km suvipäivnouzmha orhal vai 3414 km avtotedme.

Klimat om mussonižen i ekvatorialižen röunal. Paks pil'vesižuz päzutab lujas ul'traruskedsinižes sädegoičendaspäi (10..12 ballad kuidme). Kun keskmäine lämuz om +26,3..+28 C° vodes läbi. Ekstremumad oma +12,1 C° (heinku) i +38,3 C° (sügüz'ku). Paneb sadegid 2301 mm vodes, enamba tal'vkus-semendkus (246..319 mm kus), vähemba heinkus-sügüz'kus (64..76 mm kus). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 77..87 % röunoiš voden aigan.

Tobmuz

Manausan municipalitetan rajonad (2008)

Municipalitet jagase kümneks nimitadud rajonaks. Niišpäi kaikiš suremb om Manaus-rajon 10 937 km² pindanke, no vaiše 24 854 ristitud (2010) elädas sen territorijal.

Edeline lidnan pämez' (prefeitu) om Artur Netu (Arthur Virgílio Neto, viluku 2013 — tal'vku 2020).

Eläjad

Lidnan ristitišt ületi millionad vodele 1990 (1,025,979 eläjad). Vl 2010 Brazilijan rahvahanlugemižen mödhe 1,802,014 ristitud elihe lidnas, štatan pol'. Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 1,861,838 ristitud, lidnaglomeracijan — 2,283,906 ristitud (2,6 mln vl 2019, 11. sija valdkundas). Kaik 2,182,763 eläjad oli lidnas vl 2019, se ristitišt oli kaikiš suremb.

Augotižlibundan mödhe (ičeze identifikacii, 2022): segoitadud augotižlibundan (pardu) — 69,6 %, evropalaižed — 23,7 %, afrikalaižed — 5,6 %, indejalaižed — 0,9 %, azijalaižed — 0,2 %. Vn 2013 genetižen tedoidusen mödhe lidnalaižiden augotižlibund om Evrop (45,9 %), Amerikan igähižed rahvahad (37,8 %), Afrik (16,3 %).

Eläjiden tobj pala om katolikad, protestantizman äjad jumalankodikundad oma olmas lidnas mugažo.

Znamasine üläopendusen aluzkund om Amazonasan federaline universitet^[1] (port.: Universidade Federal do Amazonas, 29,4 tuh. üläopenikoid vl 2019). Sen aluz om pandud vl 1909 kut Manausan universitetine škol, nimitihe Manausan universitetaks vspäi 1913, Amazonasan universitetaks vspäi 1962, federaline status om vspäi 2002. Kaik om 13 fakul'tetad, nell' institutad i medsizariden škol universitetas. Viž kampusad ratas štatan lidnoiš Manausan kapmusan ližaks. Toižed üläopendusen aluzkundad oma Amazonas-štatan universitet (alusenpanend 1973, 22 tuh. üläopenikoid vl 2020), Brazilijan toižiden universitetoiden filialad. Amazonijan tedoidusen nacionaline institut radab vspäi 1952 (aspiranturan programad).

Transport

Erazvuiččen suruden avtobusad oma kundaližeks transportaks. Manausan port sättub i kožub merilaivoiden täht, hot' om pol'tošt tuhad kilometrid Atlantižhe valdmerhesai.

Rahvahidenkeskeine civiline Manaus — Eduardu Gomeš-lendimport^[2] (MAO / SBEG, 3,1 mln passažiroid vl 2019, koumanz' valdkundas jüguiden ümbriradmižen mödhe — 117,7 tuh. tonnoid vl 2019) sijadase nell'toštkümnes kilometras pohjoižhe lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Brazilijan äjihe lidnoihe, Majamihe, jügureisid Latinižedme Amerikadme, Majamihe i Lüksemburgha.