Obleganje Sigeta
From Wikipedia, the free encyclopedia
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.[12] Trdnjavo je branila vojska Habsburške monarhije pod poveljstvom nekdanjega hrvaškega bana Nikole IV. Zrinskega. Osmanski vojski je poveljeval sultan Sulejman I. Veličastni.[12]
Obleganje Sigeta Bitka pri Sigetu | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del osmansko-habsburških vojn in osmanskih vojn v Evropi | |||||||||
Johann Peter Krafft (1825): Izpad Nikole IV. Zrinskega iz trdnjave Siget | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
| |||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||
Nikola IV. Zrinski † |
Sulejman Veličastni † Mehmed Paša Sokolović | ||||||||
Moč | |||||||||
2.300[3]–3.000[4] Hrvatov in Madžarov][5][Note 2]
| |||||||||
Žrtve in izgube | |||||||||
ubita cela posadka
|
težke |
Po bitki Pri Mohaču leta 1526, s katero se je končala neodvisnost Ogrskega kraljestva, je ogrsko in hrvaško plemstvo za kralja izvolilo Ferdinanda I. Habsburškega.[13] Sledil je niz konfliktov Habsburžanov in njihovih zaveznikov in Osmanskim cesarstvom. V mali ogrski vojni (1526–1568) sta obe strani utrpeli velike žrtve in se izčrpali. Osmanski pohodi so prenehali do ofenzive proti Sigetu.[14]
Januarja 1566 je Sulejman I. odšel na svojo zadnjo vojno.[15] Obleganje Sigeta je trajalo od 5. avgusta do 8. septembra 1566. Končalo se je z zmago Osmanov in na obeh straneh zahtevalo veliko žrtev. Oba poveljnika sta med obleganjem umrla. Zrinski je padel v zadnjem izpadu branilcev, Sulejman pa naravne smrti v svojem šotoru.[6][Note 4] Med napadom je padlo več kot 20.000 osmanskih vojakov in skoraj vsi branilci (2.300 mož). Zadnji dan bitke so padli skoraj vsi od 600 preživelih branilcev.[4] Osmani so v bitki zmagali, vendar niso mogli nadaljevati načrtovanega pohoda na Dunaj. Dunaj je ostal rešen do drugega obleganja leta 1683.[6]
Bitka je bila tako pomembna, da jo je francoski klerik in državnik kardinal Richelieu opisal kot "bitko, ki je rešila zahodno civilizacijo".[3] Bitka je inspirirala ogrsko epsko pesnitev Obleganje Sigeta in hrvaško opero Nikola Šubić Zrinski.[16]