prozoren optični element z ravnimi, poliranimi površinami, ki lomijo svetlobo From Wikipedia, the free encyclopedia
Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine. Svetloba, ki pada na optično prizmo se lomi in zaradi različnih lomnih količnikov za posamezne valovne dolžine pri izstopu iz prizme dobimo svetlobo vseh barv iz barvnega spektra (mavrica).
Optične prizme se uporablja za:
Na sliki (glej desno) z uporabo nekaterih pravil o kotih v trikotniku na zelo enostaven način dobimo za kot odklona žarka:
Zaradi tega velja tudi, da je odklona žarka enak
Ker po lomnem zakonu velja (predpostavimo, da je optična prizma na zraku, ki ima lomni količnik ), dobimo pri poljuben vpadnem kotu za velikost odklona žarka
Velja tudi pravilo, da je najmanjši odklon takrat, ko je vpadni kot enak izhodnemu kotu . Iz tega na enostaven način dobimo, da je minimalni kot odklona žarka enak
Disperzijske prizme se uporabljajo za razklon svetlobe na spektralne barve. Vstopna svetloba je običajno sestavljena iz različnih frekvenc. Vsaka od frekvenc se lomi drugače in pri izstopu iz prizme dobimo celoten spekter vpadajoče svetlobe:
Odbojne prizme služijo za odboj svetlobe v binokularjih in nekaterih drugih optičnih napravah:
Polarizacijske prizme razdelijo vpadajočo svetlobo na posamezne komponente z različno polarizacijo:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.