Trianonska mirovna pogodba

Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani.^[1][2][3][4] Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske, od tega cca. 3,3 milijona ljudi, ki so se šteli za Madžare.^[5][6] Z mirovno pogodbo so največ ozemlja po razpadli Avstro-Ogrski pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Trianonska mirovna pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v palači Grand Trianon, v Versaju (Versailles), pri Parizu, v Franciji. Eno od glavnih določil pogodbe je omejilo število vojakov na 35.000. S to pogodbo so bila Ogrski odvzeta naslednja ozemlja:

• Slovaška in Podkarpatska Rutenija sta pripadla Češkoslovaški,
• Gradiščansko je pripadlo Avstriji,
• ⅔ Slovenske krajine (Prekmurje), Slavonija in Banat so pripadli Kraljevini SHS,
• Transilvanija je pripadla Romuniji.

Trianonska mirovna pogodba

Dolgo ime: Mirovna pogodba med antanto in Madžarsko
Podpis pogodbe 4. junija 1920
Datum podpisa	4. junij 1920
Lokacija	Versailles, Francija
Začetek veljavnosti	31. julij 1921
Podpisniki	Madžarska Francija ZDA Kraljevina Italija Japonska Združeno kraljestvo Ostale države Antante Belgija Kitajska Kuba Poljska Portugalska Siam Grčija  Nikaragva Panama Češkoslovaška Kraljevina SHS
Depozitor	francoska vlada
Jeziki	francoski , angleški, italijanski
Trianonska mirovna pogodba v Wikiviru

Ozemlje Madžarske po 4. juniju.

Glej tudi

• Trianonski sindrom

Veliki Trianon v Versaillesu, kjer je bila podpisana Trianonska mirovna pogodba.

Slovenski člani jugoslovanske delegacije leta 1918 v Parizu