1270

Osma križarska vojna in Sveta dežela

28. januar - 25. maj - Ofenziva egiptovskih mamelukov proti ostankom križarskih državic v Zamorju, nakar se sultan Bajbars vrne v Egipt, da bi se spoprijel z novo križarsko vojsko, ki prihaja iz Evrope.
17. marec - Asasini, ki jih je verjetno naročil sultan Bajbars, umore križarskega plemiča in barona Tira Filipa Montforškega. Baronijo Castres-en-Albigenses nasledi sin Filip II., mlajšemu sinu Ivanu Montforškemu pripade Tir.
1. julij - Francoski kralj Ludvik IX. se odpravi na zadnjo, osmo križarsko vojno proti egipčanskim mamelukom, ki so ogrožali ostanke križarske vladavine v Sveti deželi.

Thumb — Smrt francoskega kralja Ludvika IX., edinega svetnika med kralji

17. julij - Francoska križarska flota pristane na obali današnje Tunizije, ki ji vlada (samooklicani) kalif Mohamed I. al-Mustansir iz hiše Hafsidov. Al-Mustansir je nenaklonjen sicilskemu kralju ^[1] Karlu Anžujskemu, zato ima Ludvik IX. zaupanje, da bo kalifa Al-Mustansirja spreobrnil v krščanstvo. Karel Anžujski nasprotno prepriča Ludvika IX. naj prične oblegati Tunis in si s tem zagotovi dobro izhodišče za osvojitev Egipta.
avgust - Razmere v križarskem taboru, ki oblega Tunis, se zaradi slabe oskrbe z vodo in hrano drastično poslabšajo. Mdr. zboli tudi Ludvik IX.
3. avgust - Valoiški grof Ivan Tristan je en od številnih v križarskem taboru, ki ne prenesejo poletne vročine in nečloveških naporov. Ker ni zaplodil naslednika, se grofija prepiše v fevd novorojenemu princu Karlu, četrtemu sinu kronskega princa Filipa III.
25. avgust - Med križarskim obleganjem Tunisa zaradi griže umre francoski kralj Ludvik IX.. Na prestolu ga nasledi najstarejši sin Filip III., ki pa se v politiki podredi svojemu stricu Karlu Anžujskemu. Le-ta prevzame vodenje križarske armade.
- 24. september - Ena od pomembnejših žrtev med križarsko vojsko je še francoski plemič Filip II. Montforški. Baronija Castres-en-Albigenses pripade po novem mlajšemu bratu Ivanu Montforškemu, ki ima že v fevdu Tir.
25. september - Razbremenjen od pritiska križarjev z vzhoda mameluški sultan Bajbars zavzame Aškalon ter ga popolnoma opustoši vključno s pristaniščem, ki ga da zasuti.
30. oktober - Karel Anžujski dokončno prekine z obleganjem Tunisa in sklene z al-Mustansirjem mirovni sporazum ter obnovi fevdalno razmerje, ki so ga imeli Hafsidi do sicilskih kraljev.
10. november - Kot zamudnik prispe pred Tunis angleški princ Edvard, ki potem nadaljuje s plovbo proti Sveti deželi. Vmes prezimi na Siciliji. 1271 ↔
20. november - V Francijo se vrne novi kralj Filip III.
22. november - Med vračanjem proti Siciliji križarsko floto še nadalje zdesketa vihar, kar odmakne načrte Karla Anžujskega, da bi zavzel bizantinski Konstantinopel v nedoločeno prihodnost. 1271 ↔
4. december - Tudi po vrnitvi na Sicilijo smrt še vedno kosi med oslabelimi križarji. Tega dne umre navarski kralj/šampanjski grof Teobald II. (V.), sicer zet Ludvika IX.. Navaro in Šampanjo nasledi mlajši brat Henrik I. (III.)
Armenski kralj Hetum I., ki se je kot zaveznik Mongolov soočal z vztrajnimi pritiski egiptovskih mamelukov, abdicira v korist Leva II. in se umakne v samostan.

Mongolski imperij

22. julij - Bitka pri Heratu, Ilkanat: kan Ilkanata Abaka porazi invazijsko armado čagatajskega kana Baraka. Poraz izkoristi njegov rival Kaidu. 1271 ↔
Obleganje Xiangyanga (1267–1273): Kublajkanovo obleganje z več kot pet tisoč triboki nima učinka. Toda, po drugi strani so poskusi Južnega Songa, da bi oskrbeli Xiangyang, neuspešni. 1271 ↔
Koreja: upor Sambjeolčo (1270–73). Gre za upor organiziranih ljudskih milic proti dinastiji Gorjeo, ki se je uklonila Mongolom. Uporniki se umaknejo na skrajni jug polotoka in se zorganizirajo v piratsko mornarico. 1271 ↔
Umrlega gruzijskega kralja Davida VII. nasledi sin Dimitrij II., ki obnovi vazalno vez z Ilkanatom.

Ostalo

16. februar - Bitka pri Karuseju, Livonska križarska vojna: poganski Litvanci, ki so pod vodstvom velikega kneza Traidenisa plenili po Semigaliji, v obrambni poziciji odločujoče porazijo križarske viteze pod vodstvom Livonskega reda^[2]. 1279 ↔
- Bitka pri Padaugavi: še istega leta se Livonski viteški red odpravi na kaznovalni pohod, a jih Litvanci presenetijo med počitkom in ponovno potolčejo.
3. maj - Po hudi bolezni umre madžarski kralj Béla IV. Ogrski. Nasledi ga odtujeni sin Štefan V., s katerim se je zadnje desetletje spopadal za oblast. Sestra Ana pobegne skupaj z očetovimi svetovalci v varstvo češkega kralja Otokarja II. 1271 ↔
24. junij - Ljubica turinškega deželnega grofa Alberta Izpirjenega Kunigunda Eisenberška poskusi z vednostjo nezvestega soproga zastrupiti zastrupiti njegovo ženo Margareto Hohenstaufen. Ta v strahu za svoje življenje še pravočasno pobegne, zatočišče ji ponudijo meščani Frankfurta, vendar nekaj tednov kasneje umre.
10. avgust - Etiopija: upornik Jekuno Amlak vrže s prestola etiopsko dinastijo Zagaj, ki je vladala od leta ← 1137. S tem postane novi neguš negasti.
V Pragi je dokončana Stara nova sinagoga. Gre za po nastanku eno prvih gotskih zgradb v Pragi.

Tomaž Akvinski piše delo Summa Theologica.
Poljski učenjak Witelo prevede v latinščino Alhazenovo razpravo o optiki Kitab al-Manazir.
december - Na Pariški univerzi prepovedo Averroesova dela.
Sveti sedež: sedisvakanca 1268–1271.
Malijsko cesarstvo, Afrika: umrlega cesarja Ulija I. Keito nasledi Ouati Keita

12. marec - Karel, grof Valoijski († 1325)
10. april - Hakon V., norveški kralj († 1319)

Neznan datum

Abner iz Burgosa, španski teolog in filozof, judovski spreobrnjenec († 1346)
Andrew Harclay, angleški plemič, 1. grof Carlisle, vojskovodja († 1323)
Cino da Pistoia, italijanski pesnik, pravnik († 1336)
Džu Šidžje, kitajski matematik († 1330)
Folgóre da San Gimignano, italijanski (toskanski) pesnik († 1332)
Henrik II. Jeruzalemski, zadnji kralj Jeruzalemske kraljevine († 1324)
Hélion de Villeneuve, veliki mojster vitezov hospitalcev († 1346)
Henry Harclay, angleški filozof († 1317)
Janez Vetrinjski, avstrijski (koroški) cistercijan, kronist, literat († 1347)
Juliana Falconieri, italijanska servitska redovnica, usmiljenka, svetnica († 1341)
Margareta Brandenburška, poljska vojvodinja in kraljica († 1315)
Mihael iz Cesene, italijanski teolog, frančiškanski general († 1342)
Mondino de Liuzzi, italijanski (bolognjski) anatom († 1326)
Namadeva, hindujski pesnik, svetnik († 1350)
Rudolf II., vojvoda Avstrije in Štajerske († 1290)
Sciarra Colonna, rimski plemič, gibelin († 1329)
Teodor Metohit, bizantinski zgodovinar, državnik, mecen in filozof († 1332)
Toros III., kralj Armenske Kilikije († 1298)
William Wallace, škotski narodni heroj († 1305)

Stoletja:	12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja:	1240. 1250. 1260. - 1270. - 1280. 1290. 1300.
Leta:	1267 · 1268 · 1269 · 1270 · 1271 · 1272 · 1273
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Osma križarska vojna in Sveta dežela

Mongolski imperij

Ostalo

Rojstva

Smrti

Opombe

Glej tudi

Wikiwand - on