2019

Januar–junij

1. januar –
- v Sloveniji stopi v veljavo prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk v prodajalnah.^[2]
- Katar izstopi iz Organizacije držav izvoznic nafte.
3. januar – kitajska sonda Čang'e 4 kot prvo vesoljsko plovilo v zgodovini pristane na oddaljeni strani Lune.
1. februar – Združene države Amerike odstopijo od sporazuma o uničenju jedrske oborožitve srednjega in kratkega dosega, dan kasneje sledi Rusija.
3. februar – papež Frančišek prispe v Združene arabske emirate in postane prvi papež, ki je obiskal Arabski polotok.
12. februar – Republika Makedonija se uradno preimenuje v Republiko Severno Makedonijo, s čimer razreši dolgoletni spor o imenu z Grčijo.
26. februar – Vojno letalstvo Indije izvede zračne napade na domnevna oporišča islamskih teroristov v delu Kašmirja, ki ga nadzoruje Pakistan, s čimer se močno zaostrijo odnosi med državama.
19. marec – po 29 letih na oblasti odstopi predsednik Kazahstana Nursultan Nazarbajev; parlament v njegovo čast naslednji dan preimenuje glavno mesto Astana v Nursultan.
23. marec – sirska državljanska vojna: Sirske demokratične sile razglasijo zmago nad Islamsko državo.
31. marec – v Hong Kongu se pričnejo množični protesti zaradi predloga zakona, ki bi omogočil izročanje obtožencev kitajskim organom.
2. april – zaradi množičnih protestov po skoraj dveh desetletjih na položaju odstopi alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika.
10. april – skupina astronomov z osmih radijskih observatorijev širom sveta objavi prvo neposredno sliko črne luknje.
11. april –
- britanska policija aretira Juliana Assangea, ustanovitelja spletne strani WikiLeaks, po sedmih letih bivanja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.
- v državnem udaru med množičnimi protesti je po več kot 25 letih na oblasti odstavljen sudanski predsednik Omar al Bašir.
20. maj – v veljavo stopijo nove definicije osnovnih enot kilograma, ampera, kelvina in mola.
30. maj – v veljavo stopi leta 2018 podpisani sporazum, s katerim je ustanovljeno Afriško celinsko prostotrgovinsko območje (AfCFTA).
23.–26. maj – v državah članicah Evropske unije potekajo volitve v Evropski parlament,^[3] volitve slovenskih evroposlancev 26. maja.^[4]
5.–6. junij – V Sloveniji poteka četrti vrh pobude Tri morja.

Julij–december

17. julij – Svetovna zdravstvena organizacija razglasi javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti zaradi zaostrovanja epidemije ebole v Srednji Afriki.
5. avgust – v sklopu od marca trajajočih protestov v Hong Kongu pride do prve splošne stavke na tem ozemlju od leta 1967.
7. avgust – v veljavo stopi Singapurska konvencija o mediaciji, ki določa, da morajo sodišča držav podpisnic uveljavljati dogovore trgovinskih mediacij.
21. avgust – brazilski Inštitut za vesoljske raziskave objavi podatke o rekordni stopnji požiganja amazonskega deževnega gozda.
13.–29. september – Slovenija, Belgija, Francija in Nizozemska gostijo 31. evropsko prvenstvo v odbojki.^[5]
20.–27. september – udeleženci množičnih podnebnih protestov v 150 državah po vsem svetu zahtevajo ukrepanje vlad glede globalnih podnebnih sprememb.
9. oktober – Turško vojno letalstvo z napadi na obmejna naselja v Siriji začne kampanjo proti tamkajšnjim kurdskim milicam.
14. oktober – špansko vrhovno sodišče obsodi organizatorje referenduma o neodvisnosti Katalonije leta 2017 na dolgoletne zaporne kazni, kar sproži množične proteste po Kataloniji.
25. november – regionalni internetni register RIPE NCC, ki pokriva Evropo, Zahodno Azijo in države nekdanje Sovjetske zveze, podeli zadnji prosti IP-naslov po standardu IPv4.
9. december – Svetovna protidopinška agencija izreče Rusiji štiriletno prepoved udeležbe na velikih športnih tekmovanjih zaradi sistemske podpore dopingu.
18. december – predstavniški dom ameriškega Kongresa vloži ustavno obtožbo proti predsedniku Donaldu Trumpu in sproži postopek njegove odstavitve (impeachment).
20. december – Združene države Amerike ustanovijo Vesoljske sile, vejo Oboroženih sil za vesoljsko bojevanje.
30. december – kitajske zdravstvene oblasti izdajo opozorilo o žarišču okužb z dotlej neznanim sevom koronavirusa, ki so v začetku meseca izbruhnile v mestu Vuhan, kar bo kasneje preraslo v pandemijo nove koronavirusne bolezni.

4. januar – Harold Brown, ameriški fizik in politik (* 1927)
11. januar –
- Michael Francis Atiyah, libanonsko-britanski matematik (* 1929)
- Alojz Kajin, slovenski častnik in politik (* 1924)
4. februar – Matti Nykänen, finski smučarski skakalec (* 1963)
6. februar – Manfred Eigen, nemški biofizik in biokemik, nobelovec (* 1927)
12. februar – Gordon Banks, angleški nogometaš, (* 1937)
17. februar – Šaban Šaulić, srbski pevec (* 1951)
19. februar – Karl Lagerfeld‎, nemški modni oblikovalec (* 1933)
2. marec – Žores Ivanovič Alfjorov, ruski fizik, nobelovec (* 1930)
11. marec – Ivan Malavašič, slovenski besedilopisec, pisatelj in slikar (* 1927)
22. marec – Zinka Zorko, slovenska jezikoslovka (* 1936)
29. marec – Agnès Varda, belgijsko-francoska režiserka (* 1928)
5. april – Sydney Brenner, južnoafriški biolog, nobelovec (* 1927)
6. april – David J. Thouless, britanski fizik, nobelovec (* 1934)
18. april – Iča Putrih, slovenska humoristka (* 1942)
25. april – John Havlicek, ameriški košarkar (* 1940)
16. maj – Ieoh Ming Pei, kitajsko-ameriški arhitekt (* 1917)
20. maj – Niki Lauda, avstrijski dirkač (* 1949)
24. maj – Murray Gell-Mann, ameriški fizik, nobelovec (* 1929)
6. junij – Dr. John, ameriški glasbenik (* 1941)
17. junij – Mohamed Morsi, egiptovski politik (* 1951)
29. junij – Guillermo Mordillo, argentinski stripar in ilustrator (* 1932)
6. julij – João Gilberto, brazilski glasbenik (* 1931)
19. julij –
- Ágnes Heller, madžarska filozofinja (* 1929)
- Rutger Hauer, nizozemski igralec (* 1944)
27. julij – John Robert Schrieffer, ameriški fizik, nobelovec (* 1931)
29. julij – Tine Lesjak, slovenski harmonikar in skladatelj (* 1957)
5. avgust – Toni Morrison, ameriška pisateljica, nobelovka (* 1931)
13. avgust – Fanika Požek, slovenska besedilopiska in pesnica (* 1947)
16. avgust – Peter Fonda, ameriški filmski igralec (* 1940)
18. avgust – Ivan Oman, slovenski politik (* 1929)
23. avgust – David Koch, ameriški poslovnež in politični aktivist (* 1940)
26. avgust – Zmago Modic, slovenski slikar (* 1953)
6. september – Robert Mugabe, zimbabvejski politik (* 1924)
16. september – Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni smučar (* 1962)
24. september – Dušan Hadži, slovenski kemik (* 1921)
26. september – Jacques Chirac, francoski politik (* 1932)
9. oktober – Anton Ožinger, slovenski duhovnik, zgodovinar, arhivar in profesor (* 1943)
11. oktober – Aleksej Leonov, ruski kozmonavt (* 1934)
16. oktober – John Tate, ameriški matematik (* 1925)
22. oktober – Sadako Ogata, japonska diplomatka (* 1927)
21. november – Anton Mavretič, slovenski elektrotehnik (* 1934)
29. november – Jasuhiro Nakasone, japonska politik (* 1918)
9. december – Marie Fredriksson, švedska pevka (* 1958)
27. december – Ludvik Vrtačič, slovenski filozof in ekonomist (* 1933)

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1980. 1990. 2000. - 2010. - 2020. 2030. 2040.
Leta:	2016 · 2017 · 2018 · 2019 · 2020 · 2021 · 2022
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Januar–junij

Julij–december

Smrti

Nobelove nagrade

Sklici

Wikiwand - on