Biotit

Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)₃AlSi₃O₁₀(F,OH)₂. Biotit se po sklepu Mednarodne mineraloške zveze (IMA) od leta 1999 ne obravnava kot samostojen mineral, ampak kot člen v nizih trdnih raztopin z železovim končnim členom annitom in magnezijevim končnim členom flogopitom. Med z aluminijem bogate končne člene spada siderofilit. Včasih so ga imenovali tudi črna ali železova sljuda, ki je nasprotje bele sljude - muskovita. V isti kamnini sta lahko istočasno prisotna oba minerala.

Biotit
Tanki ploščičasti kristali biotita; širina: 2,5 mm
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: plastnati silikati
Kemijska formula	K(Mg,Fe)3(AlSi3O10)(F,OH)2
Strunzova klasifikacija	09.EC.20
Klasifikacija DANA	71.02.02b.02
Kristalna simetrija	Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina C 2/m
Osnovna celica	a = 5,343 Å, b = 9,258 Å, c = 10,227 Å, Z = 2, β = 100,26° V = 497,79 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	433,53 g/mol
Barva	Temno rjava, zelenkasto rjava, črnkasto rjava, rumena, bela
Kristalni habit	Ploščičast, sljudast, psevdo heksagonalni kristali
Kristalni sistem	Monoklinski
Dvojčičenje	Običajno na [310], manj običajno na {001}
Razkolnost	Popolna po {001}
Lom	Sljudast
Žilavost	Krhek do upogljiv, elastičen
Trdota	2,5 – 3,0
Sijaj	Steklast do bisern
Barva črte	Siva
Prozornost	Prozoren do prosojen so neprozoren
Specifična teža	2,7 – 3,1
Gostota	2,8 – 3,4 g/cm3, izračunana: 2,89 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,565 – 1,625, nβ = 1,605 – 1,675, nγ = 1,605–1,675
Dvolomnost	δ = 0,03 – 0,07
Pleohroizem	Močan
Kot 2V	Izračunan: 0, izmerjen: 0 - 25º
Disperzija	r < v (bogat z Fe), r > v šibka (bogat z Mg)
Ultravijolična fluorescenca	Brez
Diagnostične značilnosti	Barva in pleohroizem, razkolnost in optična tekstura
Radioaktivnost	Komaj zaznavna
Sklici	[1][2][3]
Glavne vrste
Sinonimi	Železova sljuda, lepidomelan (Fe), manganofilit (Mn), sljudasta železova ruda, oksibiotit

Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Železo, magnezij, aluminij, silicij, kisik in vodik tvorijo ravne ploskve, ki so med seboj šibko povezane s kalijevimi ioni. Takšna struktura daje biotitu značilen videz, razkolnost in optične lastnosti.

Ime je dobil po francoskemu fiziku Jean-Baptistu Biotu (1774-1862), ki je preučeval optične lastnosti sljud in odkril nekaj njihovih edinstvenih lastnosti.

Lastnosti

Biotit ima podobne lastnosti kot drugi sljudni minerali: zelo popolno osnovno razkolnost in elastično lamelasto strukturo, ki se zlahka lušči. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu s ploščičastimi do prizmatičnimi kristali z jasnimi pinakoidnimi zaključki. Ima štiri prizmatične in dve pinakoidni ploskvi in tvori psevdoheksagonalne kristale. Lom je neraven in zaradi popolne razkolnosti težko prepoznaven. Barva je zelenkasta do rjava ali črna. Barva preperelega biotita je lahko tudi rumena. Lahko je prozoren do neprozoren, ima steklast so bisern sijaj in sivo do belo barvo črte. Veliki kosi biotita imajo zaradi listnate strukture pogosto videz knjige.

Nahajališča

Biotit se pojavlja v zelo različnih magmatskih in metamorfnih kamninah in okoljih in je bistven mineral v nekaterih različkih lamprofirja. Priložnostno se ga najde v velikih cepljivih kristalih, predvsen pegmatitskih žilah v Novi Angliji, Virginiji in Severni Karolini. Biotit je pomembna sestavina mnogih metamorfnih škriljevcev.

V Sloveniji se biotit najde na Kranjski rebri, Pohorju in Strojni.^[4]

Največji dokumentirani monokristali biotita so bile 7 m² velike plošče, ki so jih odkrili v Ivelandu na Norveškem.

Uporaba

Biotit se pogosto uporablja pri kalij-argonskem ali argon-argonskem datiranju nastanka kamnin. Argon namreč pri visokih temperaturah zlahka uhaja iz biotitove kristalne strukture. Metodi sta za mnoge kamnine uporabni samo za določanje minimalne starosti. Uporaben je tudi za ugotavljanje temperaturne zgodovine metamorfnih kamnin, ker je delitev železa in magnezija med biotitom in granatom občutljiva na temperaturo.

Biotit nima nobene praktične uporabnosti.^[5]