Diopsid

Diopsid je monoklinski silikatni mineral iz piroksenske skupine s kemijsko formulo MgCaSi₂O₆. Diopsid tvori popoln niz trdnih raztopin s hedenbergitom (FeCaSi₂O₆) in avgitom in delen niz trdnih raztopin ortopiroksenom in pigeonitom. Mineral je prozoren do prosojen in različno obarvan. Najpogosteje je motno zelene barve. Ima dva razločna prizmatična razkola pod kotoma 87º in 93º, ki sta značilna za piroksene.

Monokristal diopsida (De Kalb, New York, ZDA); velikost: 4,3 x 3,3 x 1,9 cm
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: silikati z enojnimi nitmi (inosilikati), piroksenska skupina
Kemijska formula	MgCaSi2O6
Strunzova klasifikacija	09.DA.15
Klasifikacija DANA	65.01.03a.01
Kristalna simetrija	Monklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/c
Osnovna celica	a = 9,761 Å, b = 8,926 Å, c = 5,258 Å, Z = 4, β = 105,8° V = 440,80 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	216,55 g/mol
Barva	Modra, rjava, brezbarvna, zelena, siva
Kristalni habit	Kratki prizmatični kristali, lahko tudi zrnat, stolpičast ali masiven
Kristalni sistem	Monklinski
Dvojčičenje	Enostavni in multipli dvojčki, običajno na {100} in {001}
Razkolnost	Razločna/dobra na {110}
Lom	Nepravilen/neraven, školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	5,5 - 6,5
Sijaj	Steklast do moten
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	3,278
Gostota	3,25 – 3,55 g/cm3, povprečna: 3,4 g/cm3, izračunana: 3,26 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,663 – 1,699, nβ = 1,671 – 1,705, nγ = 1,693 – 1,728
Dvolomnost	δ = 0,030
Pleohroizem	x: bledo modrikasto zelen ali temno modro zelen, y: rjavkasto zelen ali temno modro zelen
Kot 2V	Izračunan: 58° - 63°, izmerjen: 56° - 64°
Disperzija	Šibka do razločna, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Ne
Pretvorbe	S hidrotermalnim preperevanjem se pretvori v hrizotil
Sklici	[1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Druga imena	Bistagit, dekalbit
Različki	Violan

Zgodovina in ime

Diopsid je bil prvič opisan okrog leta 1800. Njegovo ime je sestavljno iz grških besed δίς [dís], ki pomeni dvojen, in ὄψις [ópsis], ki pomeni videzin se nanaša na dve možni orientaciji njegove prizme.^[3]

Nahajališča

Diopsid se pojavlja v ultramafičnih magmatskih kamninah, na primer v kimberlitu in peridotitu in z diopsidom bogatih mafičnih kamninah, na primer v olivinskem bazaltu in andezitu. Diopsid se najde tudi v različnih metamorfnih kamninah, kakršni so na primer kontaktni metamorfni skarni, ki so se razvili iz dolomitov z zelo veliko vsebnostjo silicijevega dioksida. Diposid je pomemben mineral v Zemljinem plašču in je pogosta sestavina peridotitskih vtrošnikov v kimberlitskih in alkalnih bazaltskih lavah.

Nahajališča diopsida so v Kanadi, Južni Afriki, Rusiji, Braziliji in drugod. V Sloveniji so ga našli v Grapi in v okolici Dravograda.^[5]

Mineralogija

Diosid je prekurzor hrizotila (belega azbesta), ki nastaja po hidrotermalnem preperevanju in magmatski diferenciaciji.^[6] Diopsid namreč lahko reagira z vodnimi raztopinami magnezijevih in klorovih spojin in se pri segravanju na 600 °C že po treh dneh pretvori v hrizotil.^[7]

Pri relativno visokih temperaturah je v nizu trdnih raztopin med diopsidom in pigeonitom vrzel. Pri nižjih temperaturah je vrzel v nizu med diopsidom in ortopiroksenom. Razmerje med vsebnostjo kalcija in vsebnostjo kalcija, magnezija in železa v diopsidu, ki je nastal skupaj z enim od obeh piroksenov, je zelo občutljivo na temperature nad 900 °C, zato je sestava diopsida v peridotitskih vtrošnikih pomemben podatek za rekonstrukcijo temperatur v Zemljinem plašču.

Violan je z manganom bogat različek diopsida vijolične do svetlo modre barve.^[8]

Uporabnost

Diopsid bi lahko bil surovina za proizvodnjo keramike in steklokeramike, ki bi bili uporabni v gradbeništvu, na področju biomaterialov, za imobilizacijo jedrskih odpadkov in tesnila v gorivnih celicah s trdnimi oksidi.

Diopsid in kromov diopsid bi se lahko uporabila za izdelavo nakita, vendar imata premajhno trdoto (5,5 – 6,5) in natezno trdnost in se hitro lomita.

Glej tudi

• Seznam mineralov
• Seznam mineralov v Sloveniji