Getit

Getit, igličasta železova ruda, železov žametovec ali železova žametna ruda je železov oksidni mineral s kemijsko formulo α-FeO (OH). Ime je dobil po nemškemu polihistorju Johannu Wolfgangu von Goetheju. Prvič so ga opisali leta 1806 v rudišču Mesabi v Minnesoti (ZDA).

Getit
Splošno
Kategorija	IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	α-FeO(OH)
Strunzova klasifikacija	04.FD.10
Klasifikacija DANA	06.01.01.02
Kristalna simetrija	Ortorombska bipiramida (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina P bnm
Osnovna celica	a = 4,596 Å, b = 9,957 Å, c = 3,021 Å, Z = 4, V = 138,25 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	88,85 g/mol
Barva	Rumenkasto, rdečkasto do temno rjava
Kristalni habit	Okroglasta, ledvičasta do grozdasta masa; kristalčki so ponavavi ploščati, rahlo razpotegnjeni in tvorijo radialno koncentrične oblike
Kristalni sistem	Ortorombski
Razkolnost	Po {010} popolna, po {100} razločna
Lom	Neraven do razcepljen
Trdota	5 – 5,5
Sijaj	Diamanten do svilen
Barva črte	Rumenkasto rjava
Prozornost	Poplrozoren do neprozoren
Gostota	3,3 – 4,3 g/cm3, povprečna 3,8 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Pleohroizem	x: rumen ali brezbarven, y: rjavkasto ali okrasto rumen
Kot 2V	Izračunan = 20 - 78º, izmerjen = 0 - 27º
Disperzija	Izredna, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Taljivost	5 – 5,5
Diagnostične značilnosti	Od limonita se loči po sijaju, od hematita pa po barvi črte
Drugo	V reduktivnem plamenu se namagneti
Sklici	[1][2][3][4][5]

V naravi je zelo pogost in nastaja pri oksidaciji železovih mineralov ali neposredno kot biogena oborina v izvirih in barjih ter v morskih in jezerskih sedimentih.^[6] Njegovi najpogostejši spremljevalci so psilomelan, manganit, lepidokrokit, kalcit in kremen. Zelo redko se pojavlja tudi kot primarn mineral v nekaterih pegmatitih.^[5] Getit je bil dobro znan že v kameni dobi. Uporabljal se je kot barvni pigment, na primer za jamske poslikave v jamah Lascaux v Franciji.

Sestava

Getit (Minas Gerais, Brazilija)

Getit je železov oksihidroksid. Mineral kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in tvori prizmatične igličaste kristale, običajno pa je masiven. Polimorfa getita sta feroksihit in lepidokrokit, ki imata enako kemijsko formulo, vendar drugačno kristalno strukturo in se zato obravnavata kot samostojna minerala.

Uporaba

Getit je pomembna železova ruda. V manjših količinah se uporablja tudi kot anorganski pigment. Z železom bogate lateritne zemlje, ki so nastale nad serpentinitnimi kamninami v tropih, se rudarijo kot železove rude ali rude drugih kovin.

Nastanek

Getit je nastal kot primarni mineral v hidrotermalnih depozitih ali s preperevanjem drugih z železom bogatih mineralov, zato je pogosta sestavina zemlje. Nastal je tudi z obarjanjem iz podtalnice ali v drugih pogojih sedimentiranja.

Razširjenost

Getit je razširjen po celem planetu, večinoma v obliki konkrecij, stalaktitskih formacij, oolitov ter ledvičastih in grozdičastih akumulacij. Pogosto se pojavlja v barjih in šotiščih, na tleh podzemskih jam in na dnu jezer in potokov. Na sulfidnih ležiščih tvori železni klobuk, ki nastane s preperevanjem železovih sulfidnih rud.

Velika nahajališča getita so v Angliji, Avstraliji, na Kubi in v ZDA.

Nahajališča getita v Sloveniji so Jesenice, Litija, Mirna Peč in Žužemberk.^[7]