Jadrolinija

Jadrolinija je hrvaško ladjarsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Sedež podjetja je v palači Jadran na Reki. Podjetje se ukvarja z ladijskim in trajektnim prevozom ljudi in vozil s celine na otoke, med otoki in preko Jadranskega morja do Italije. Delovanje družbe je pod velikimi turistično-sezonskimi pritiski, saj so linije najbolj obremenjene junija, julija in avgusta (v zimskih mesecih je na nekaterih linijah skoraj polovico manj odhodov). V zadnjih letih Jadrolinija svojo floto plovil pospešeno prenavlja. Leta 2008 je floto sestavljalo 52 različnih plovil (večji in manjši trajekti, ladje, katamarani in hidrobus) s skupno kapaciteto 27190 potnikov in 3862 vozil. Tedaj so na svojih linijah prepeljali več kot 9.800.000 potnikov in 2.500.000 vozil.

Jadrolinija d.d.

Tip	Delniška družba (ZSE: JRLN)
Panoga	Ladijski transport
Ustanovitev	1947
Sedež	Reka, Hrvaška
Območje	Jadransko morje
Storitve	Potniški trajekti
Lastnik	Hrvaška vlada
Spletna stran	www.jadrolinija.hr

Palača Jadran, sedež Jadrolinije na Reki.

Plovila

Seznam trajektov na mednarodnih linijah

Trajekt Zadar

ime trajekta	leto izdelave	št.potnikov/avtomobilov
Dubrovnik	1978	1300/300
Zadar	1993	1025/280
Marko Polo	1973	1000/270

Seznam trajektov na lokalnih linijah

Trajekt Bartol Kašić

Trajekt Petar Hektorović

Trajekt Lubenice

Trajekt Supetar

Trajekt Tin Ujević

ime trajekta	leto izdelave	št.potnikov/avtomobilov
Ugljan	2009	650/114
Faros	2009	650/170
Lošinj	2010	600/140
Kornati	2014	616/145
Mljet	2014	616/145
Krk	2014	616/145
Brač	2014	616/145
Jadran	2010	1200/138
Biokovo	2009	1200/138
Bol	2005	600/197
Korčula	2007	700/170
Ilovik	2006	500/170
Juraj Dalmatinac	2007	1200/138
Hrvat	2007	1200/130
Marjan	2005	1200/130
Cres	2005	600/100
Sveti Krševan	2005	600/100
Petar Hektorović	1989	1080/120
Tin Ujević	2002	1000/200
Lubenice	1983	350/70
Brestova	1985	338/70
Prizna	1970	300/60
Sveti Juraj	1980	300/45
Šoltanka	1971	200/30
Vladimir Nazor	1985	450/70
Sis	1974	700/70
Laslovo	1997	150/36
Kijevo	1997	150/36
Ston	1997	150/36
Valun	1983	730/80
Bartol Kašić	1989	500/54
Hanibal Lucić	1993	360/35
M/t Lastovo	1969	500/60
Lošinjanka	1969	200/30
Mate Balota	1988	440/50
Pelješčanka	1971	209/30
Otok Pašman	2003	250/35
Supetar	2004	600/100

Seznam katamaranov na hitrih linijah

Katamaran Dubravka

ime katamarana	leto izdelave	št.potnikov
Olea	1981	218
Silba	1990	310
Adriana	1992	356
Dubravka	1991	306
Judita	1990	306
Karolina	1989	322
Novalja	1991	324
Dora	1989	350
Vida	2011	304
Jelena	2018	403

Seznam ladij na lokalnih linijah

Ladja Tijat

ime ladje	leto izdelave	št.potnikov
Tijat	1955	300
Postira	1963	450
Premuda	1957	450
Lara	1988	250

Linije

Lokalne trajektne linije

Trajekti na lokalnih linijah vsakodnevno povezujejo celino z otoki ter posamezne otoke tudi med seboj.

okrožje	otok	št. linije	relacija
Reka	Cres → Lošinj	332	Valbiska - Merag
Reka	Cres → Lošinj	334	Brestova - Porozina
Reka	Pag	335	Prizna - Žigljen
Reka	Rab	338	Valbiska - Lopar
Zadar	Ist, Olib, Silba, Premuda, Lošinj → Cres	401	Zadar (Gaženica) - Kosirača - Olib - Silba - Krijal - Mali Lošinj
Zadar	Ošljak, Ugljan → Pašman	431	Zadar (Gaženica) - Ošljak - Preko
Zadar	Pašman → Ugljan	432	Biograd n/m - Tkon
Zadar	Rivanj, Sestrunj, Zverinac, Molat, Ist	433	Zadar (Gaženica) - Rivanj - Sestrunj - Zverinac - Molat - Kosirača
Zadar	Dugi otok	434	Zadar (Gaženica) - Brbinj
Zadar	Iž, Rava	435	Zadar (Gaženica) - Bršanj - Rava - Mala Rava
Šibenik	Zlarin, Kaprije, Žirje	532	Šibenik - Zlarin - Kaprije - Žirje
Split	Vis	602	Split - Vis
Split	Korčula, Lastovo	604	Split - Vela Luka - Ubli
Split	Mali in Veli Drvenik	606	Trogir - Drvenik Mali - Drvenik Veli
Split	Brač	631	Split - Supetar
Split	Hvar	632	Drvenik - Sućuraj
Split	Pelješac (polotok)	633	Ploče - Trpanj
Split	Korčula	634	Orebić - Dominče
Split	Hvar	635	Split - Stari grad
Split	Šolta	636	Split - Rogač
Split	Brač	638	Makarska - Sumartin
Dubrovnik	Lopud, Šipan	831	Dubrovnik - Lopud - Sugjuraj
Dubrovnik	Mljet	832	Prapratno - Sobra

Mednarodne trajektne linije

Trajekti na mednarodnih linijah povezujejo hrvaško in črnogorsko obalo z italijansko preko Jadranskega morja.

država	št. linije	relacija
Italija	51	Zadar - Ancona
Italija	53	Split - Starigrad - Ancona
Italija	54	Dubrovnik - Bari
Italija	55	Bar - Bari

Hitre katamaranske linije

Katamarani povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.

okrožje	št. linije	relacija
Reka	9308	Reka → Cres → Martinščica → Unije → Susak → Ilovik → Mali Lošinj
Reka	9309	Reka → Rab → Novalja
Zadar	9403	Zadar → Molat → Brgulje → Zapuntel → Ist
Zadar	9404	Zadar → Rivanj → Sestrunj → Zverinac → Božava → Brbinj
Zadar	9405	Zadar → Mali Iž → Veli Iž → Mala Rava → Rava
Split	9602	Split → Milna → Hvar → Vis
Split	9603	Split → Bol → Jelsa
Split	9604	Split → Hvar → Vela Luka → Ubli
Split	9604S	Split → Hvar
Dubrovnik	9811S	Dubrovnik → Korčula → Hvar → Bol → Split

Ladijske linije

Ladje povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.

okrožje	št. linije	relacija
Reka	310	Mali Lošinj → Susak → Ilovik → Unije → Srakane Vele → Mali Lošinj
Zadar	431A	Zadar → Preko
Šibenik	505	Šibenik → Zlarin → Prvić luka → Šepurine → Vodice
Dubrovnik	807	Dubrovnik → Koločep → Lopud → Sugjuraj → Luka Šipanska

Zgodovina

Korenine podjetja segajo sicer že v leto 1872, ko je majhen parnik Hrvat senjskega ladjarja začel povezovati Senj z Reko. Po uradni ustanovitvi leta 1947 so ladje Jadrolinije pričele sistematično povezovati otočne kraje s kraji na celini. Sprva so bile to potopljene ladje, ki so jih po drugi svetovni vojni dvignili z morskega dna in jih obnovili.

Kasneje so se jim pridružile ladje, narejene v hrvaških ladjedelnicah. Po dograditvi Jadranske magistrale in povečanju motornega prometa je Jadrolinja v svojo floto pričela vključevati trajekte. Prvi trajekt se je imenoval Bodulka in je povezoval Crikvenico s Šilom na otoku Krku. Sprva so bila plovila večinoma lesena, nato v trajekte predelane desantne ladje Jugoslovanske vojne mornarice, sredi 70. let 20. stoletja so se jim pridružili rabljeni trajekti, kupljeni večinoma v Skandinaviji. Trajekte so sočasno pričele graditi tudi hrvaške ladjedelnice. Osemdeseta leta so v turističnih sezonah zaznamovale dolge čakalne vrste v trajektnih pristaniščih, saj je bila kapaciteta vozil večja od zmogljivosti ladjarja. V vojni na Hrvaškem je bilo precej plovil poškodovanih. Po njej so zastarelo in zdesetkano floto pričeli nadomeščati z nakupi rabljenih trajektov v Angliji in na Japonskem, odpirati pa so pričeli tudi prve katamaranske linije. V zadnjem desetletju pa pri obnovi flote sistematično sodeluje država in hrvaške ladjedelnice. Starost flote se je tako občutno zmanjšala, povečala pa se je kapaciteta mest za potnike in vozila. Veliko dotrajanih trajektov je bilo tako prodanih ali razrezanih v staro železo.

Nekdanje trajektne linije

Trajektne linije so bile večinoma ukinjene ali spremenjene po dograditvi novih cest ali mostov ter zaradi nerentabilnosti.

številka	relacija	razlog ukinitve
332	Črišnjeva - Voz	izgradnja Krškega mostu
331	Crikvenica - Šilo	zaradi izgradnje Krškega mostu nerentabilnost
333	Reka - Porozina	zaradi izgradnje Krškega mostu upad prometa zaradi predolge plovbe
334	Rabac - Cres	predolga plovba, zato preusmeritev linije v Porozino
334	Rabac - Porozina	izgradnja novega pristanišča v Brestovi
	Pulj - Mali Lošinj	nerentabilnost
337	Senj - Lopar	rentabilna je bila le povezava do Krka
338	Lopar - Krk	predolga plovba, zato preusmeritev linije do Baške
338	Lopar - Baška	premajhno in preplitvo pristanišče v Baški za večje trajekte, zato preusmeritev linije do Valbiske
339	Senj - Baška	izgradnja Krškega mostu
	Jablanac - Stara Novalja	izgradnja novih pristanišč in cest do Prizne in Žigljena, skrajšanje plovbe
336	Karlobag - Pag	odprtje linije Prizna - Žigljen in izgradnja ceste od Novalje do Paga
335A	Stara Novalja - Pudarica (Rab)	sezonska linija
336	Pag - Metajna	odprtje ceste od Novalje do Metajne
	Miletići - Miškovići	odprtje Paškega mostu
637	Split - Vira	odprtje nove ceste od Hvara do Starigrada
640	Drvenik - Trpanj	prenovljena cesta med Drvenikom in Pločami
	Sobra - Okuklje - Dubrovnik	odprto novo pristanišče Prapratno in cesta do zaliva Okuklje
	Vis - Komiža	zgrajena nova hitrejša cestna povezava med krajema
	Dubrovnik - (Bar) - Igoumenitsa	nerentabilnost
obobalna linija	Reka - Split - Stari Grad - Korčula - Dubrovnik	nerentabilnost, zgrajena dalmatinska avtocesta[1]
	Drvenik - Dominče	čas vožnje trajektov je bil daljši kot vožnja po novozgrajeni avtocesti
	Rogač - Nečujam - Stomorska	nova cestna povezava med krajema
831	Trstenik - Polače	zgrajeni novi pristanišči v Sobri in Prapratnem
406	Zadar - Zaglav	zgrajeno novo in večje pristanišče v Brbinju

Seznam nekdanjih trajektov

Trajekt Liburnija, ki je 50 let plul pod Jadrolinijino zastavo

ime	ime
Liburnija	Vis
Porozina	Jazine
Krčanka	Vanga
Borik	Novalja
Istra (prej Balkanija)	Božava
Kalmar	Brestova
Gradac	Komiža
Ivan Zajc	Ston (prej Partizanka)
Cresanka	Hvaranka
Bračanka	Loda
Zavižan (prej Slaven)	Voz
Žigljen	Ero
Badija	Brač
Blace	Kačjak
Supetar	Klimno
Sumartin	Lovrjenac
Nehaj	Slavija I.
Vira	Ilirija
Bodulka	Zvončac