2009

2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek. Organizacija združenih narodov je proglasila 2009 za mednarodno leto astronomije.^[1] Posvečeno je tudi Charlesu Darwinu ob dvestoletnici njegovega rojstva in stopetdeseti obletnici izida njegovega najpomembnejšega dela O izvoru vrst.^[2][3]

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970.  1980.  1990.  - 2000. -  2010.  2020.  2030.
Leta:	2006 · 2007 · 2008 · 2009 · 2010 · 2011 · 2012
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

2009 v drugih koledarjih

Gregorijanski koledar	2009 MMIX
Ab urbe condita	2762
Armenski koledar	1458 ԹՎ ՌՆԾԸ
Etiopski koledar	2001 – 2002
Hebrejski koledar	5769 – 5770
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2064 – 2065
- Shaka Samvat	1931 – 1932
Iranski koledar	1387 – 1388
Islamski koledar	1430 – 1431
Tajski koledar	2552

Dogodki

Januar

Barack Obama

• 1. januar –
  • Avstrija, Japonska, Mehika, Turčija in Uganda postanejo nove članice Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
  • Češka prevzame predsedovanje Evropski uniji, ki ji je zadnjo polovico leta 2008 predsedovala Francija.
  • zaradi požara v Bangkoku med praznovanjem novega leta umre najmanj 66 ljudi.
  • Vilna (glavno mesto Latvije) in Linz (Avstrija) postaneta Kulturni prestolnici Evrope, Asunción (glavno mesto Paragvaja) pa postane Kulturna prestolnica Amerike.
• Na Slovaškem prevzamejo Evro, ki nadomesti Slovaško krono.
• 7. januar – rusko državno podjetje Gazprom zaradi spora z Ukrajino prekine dobavo zemeljskega plina po cevovodih proti Evropi, kar povzroči energetsko krizo.
• 13. januar – Etiopija prične iz območja Somalije umikati svoje vojaške enote, ki so poskušale v Etiopiji vzdrževati red skoraj dve leti.
• 15. januar – Let 1549 US Airways mora na poti iz LaGuardia Airport na Charlotte/Douglas International Airport v New Yorku zasilno pristati na reki Hudson. Preživi vseh 155 potnikov. Za okvaro letala so domnevno krive kanadske gosi.
• 17. januar – Izrael napove prekinitev ognja v Gazi. Pogodbo, ki začne veljati naslednji dan, Hamas sprejme na lastno pest.
• 20. januar – Barack Obama zapriseže kot 44. predsednik Združenih držav Amerike. Inavguracije se udeleži rekordnih 1,8 milijona ljudi.
• 21. januar – Izrael umakne vse svoje enote iz Gaze.
• 22. januar – uporniški voditelj Konga Laurent Nkuda zajame ruandske sile, ko prestopijo mejo.
• 26. januar – gospodarska kriza na Islandiji povzroči razpad bančnega sistema in vlade; odstopi tudi ministrski predsednik.

Februar

• 1. februar – Odprto prvenstvo Avstralije 2009 v tenisu se konča z zmago Rafaela Nadala pri moških in Serene Williams pri ženskah posamično.
• 1. februar – Patriarh Kiril I. je ustoličen kot novi patriarh ruske pravoslavne Cerkve.
• 2. februar – Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad naznani, da ima Iran svoj satelit Omid.
• 7. – 11. februar – najhujši gozdni požari v zgodovini Avstralije zahtevajo vsaj 181 žrtev, skoraj 2000 domov je uničenih.
• 10. februar – v prostoru nad Sibirijo trčita ameriški in ruski satelit, zaradi česar nastane ogromno vesoljskih smeti.
• 11. februar – Morgan Tsvagirai zapriseže kot novi predsednik vlade v Zimbabveju.
• 12. februar – let 3407 družbe Colgan Air se zruši na Clarence Center v predmestju Buffala v zvezni državi New York v ZDA. Umre 49 ljudi na letalu in eden na zemlji.
• 14. februar – Litva praznuje tisočo obletnico svojega imena.
• 22. februar – na 81. podelitvi oskarjev v Los Angelesu (Kalifornija, ZDA) prejme nagrado za najboljši film in še sedem drugih film Revni milijonar.
• 26. februar – nekdanji predsednik Srbije Milan Milutinović je oproščen na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo, obtožen pa je bil vojnih zločinih med vojno na Kosovu

Marec

• 2. marec – med oboroženim napadom na njegovo stalno prebivališče je umorjen predsednik Gvineje Bissau.
• 4. marec – Mednarodno kazensko sodišče izda nalog za aretacijo Omarja Hassana al Baširja zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Darfurju. Al Bašir, predsednik Sudana, je prvi voditelj države, proti kateremu je bil izrečen tak ukrep v času, ko je bil še na oblasti.
• 17. marec – v državnem udaru je strmoglavljen predsednik Madagaskarja Marc Ravalomanana; vojska postavi na njegovo mesto Andryja Rajoelino.
• 27. marec – Najmanj 99 ljudi je ubitih zaradi napake na jezu Gintung v Indoneziji.
• 29. marec – prebivalci otočja Mayotte v Indijskem oceanu na referendumu odločijo, da bo ozemlje postalo čezmorski departma Francije.

April

Potniki na vlaku v Ciudad de Méxicu z maskami zaradi izbruha nove gripe

• 1. april – Albanija in Hrvaška postaneta članici zveze NATO.
• 2. april – drugi vrh skupine G-20.
• 3.-4. april – na enaindvajsetem vrhu Nata ob 60. obletnici organizacije je za generalnega sekretarja imenovan Anders Fogh Rasmussen.
• 6. april – potres v L'Aquili, Italija, z jakostjo 5,8 po Richterjevi lestvici zahteva tristo žrtev, okrog 1500 je ranjenih.
• 9. april – na območje Mežakle pade meteorit Jesenice, drugi potrjeni meteorit s slovenskega ozemlja.
• 11. april – drugi del letnega vrha Zveze držav Jugovzhodne Azije na Tajskem je odpovedan zaradi protestnikov.
• 21. april – ameriška Kongresna knjižnica in UNESCO oznanita pričetek delovanja Svetovne digitalne knjižnice.
• 24. april – Svetovna zdravstvena organizacija izda opozorilo o epidemičnem širjenju novega seva virusa gripe A z oznako H1N1 (t. i. »prašičje gripe«), ki se je od takrat pojavil v različnih državah, predvsem Mehiki, in naj bi povzročil smrt več kot 150 ljudi.

Maj

• 10. maj – turnir elitne divizije Svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 2009 se konča z zmago ruske reprezentance.
• 12. maj – Slovenija prevzame polletno vodenje Sveta Evrope.
• 18. maj – z dokončnim porazom uporniških Tamilskih Tigrov se konča 26-letna državljanska vojna na Šrilanki.

Junij

Mahmud Ahmadinedžad

• 1. junij – let 447 družbe Air France na poti iz Ria de Janeira v Pariz strmoglavi v Atlantski ocean, umre 228 ljudi.
• 1. junij – General Motors, drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu, razglasi stečaj.
• 4. – 7. junij – volitve v Evropski parlament (natančen datum izvedbe je odvisen od posamezne države članice; volitve slovenskih predstavnikov so bile 7. junija)
• 12. junij – Mahmud Ahmadinedžad je ponovno izvoljen za predsednika Irana; rezultati volitev, ki so po mnenju opozicije sporne, izzovejo množične proteste.
• 21. junij – skladno z rezultati referenduma o večji avtonomiji znotraj Danske vzpostavi Grenlandija neodvisno sodstvo, policijo in nadzor nad lastnimi naravnimi viri ter razglasi grenlandščino kot edini uradni jezik.
• 28. junij – državni udar v Hondurasu: vojska zaradi spornega predloga o referendumu aretira in izžene predsednika Manuela Zelayo ter na njegovo mesto postavi Roberta Michelettija.
• 30. junij – let 626 družbe Yemenia strmoglavi na obalo otoške države Komori. Umre 153 ljudi.

Julij

Potek sončevega mrka 22. julija

• 1. julij – Švedska prevzame predsedovanje Evropski uniji.
• 3. julij – Ivo Sanader nepričakovano razglasi odstop z mesta predsednika vlade Hrvaške.
• 4. – 26. julij – kolesarsko tekmovanje Tour de France 2009; skupni zmagovalec je Španec Alberto Contador
• 8. – 10. julij – 35. vrh G8 v L'Aquili v Italiji.
• 13. julij – Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Romunija in Turčija podpišejo mednarodni sporazum o gradnji plinovoda Nabucco.
• 22. julij – Najdaljši sončev mrk v 21. stoletju.

Avgust

• 7. avgust – tajfun Morakot doseže Tajvan; v neurju umre vsaj 500 ljudi, s čemer je Morakot najsmrtonosnejši tajfun v zgodovini države
• 15. – 23. avgust – 12. svetovno prvenstvo v atletiki, Berlin, Nemčija.

September

• 7. – 20. september – Evropsko prvenstvo v košarki 2009 na Poljskem se konča z zmago španske reprezentance. Slovenska reprezentanca osvoji četrto mesto, kar je njena najboljša uvrstitev na Evropskih prvenstvih dotlej.
• 11. september – zaradi obtožb o goljufanju njegove stranke pri aprilskih parlamentarnih volitvah odstopi predsednik Moldavije Vladimir Voronin, prvi komunist, ki je postal demokratično izvoljeni voditelj katere od držav nekdanjega vzhodnega bloka.
• 30. september – otočje Samoa v južnem Tihem oceanu prizadene cunami, ki ga je sprožil potres stopnje 8,3 po Richterjevi lestvici. Isti dan potres stopnje 7,6 prizadene zahodno obalo Sumatre, predvsem indonezijsko mesto Padang.

Oktober

• 2. oktober – Irci na drugem referendumu podprejo Lizbonsko pogodbo o reformi Evropske unije.
• 11. oktober – Irska narodna osvobodilna vojska oznani konec oboroženega upora.
• 13. oktober – Armenija in Turčija podpišeta sporazum, ki naj bi normaliziral odnose in odprl mejo med državama po stoletje trajajočih sporih.

November

• 3. november –
  • Češka kot zadnja članica Evropske unije ratificira Lizbonsko pogodbo.
  • v Ljubljani podleže prva smrtna žrtev nove gripe v Sloveniji.^[4]
• 4. november – premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, podpišeta arbitražni sporazum o reševanju mejnega spora med državama.
• 18. november – slovenska nogometna reprezentanca na dodatnih kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu 2010 premaga rusko in se drugič v svoji zgodovini uvrsti v glavni del tekmovanja.
• 19. november – predsednik vlade Belgije Herman Van Rompuy je izbran za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta.
• 20. november – ponovni zagon velikega hadronskega trkalnika, ki je bil v popravilu od septembra 2008.
• 27. november – hitri vlak na progi med Moskvo in Sankt Peterburgom iztiri zaradi eksplozije bombe, med potniki je okrog 30 smrtnih žrtev. Odgovornost za napad kasneje prevzamejo islamski skrajneži iz severnega Kavkaza.
• 28. november – Ruanda je sprejeta v Skupnost narodov, s čemer postane druga članica te povezave brez formalnih zgodovinskih vezi z Združenim kraljestvom.

December

• 1. december – Lizbonska pogodba o reformi Evropske unije stopi v veljavnost.
• 4. december – v požaru, ki je izbruhnil zaradi uporabe pirotehničnih sredstev v nočnem klubu v Permu (Rusija), umre več kot 100 ljudi, 160 je ranjenih.

Smrti

Glej tudi: Kategorija:Umrli leta 2009

Michael Jackson

• 1. januar – Johannes Mario Simmel, avstrijski pisatelj (* 1924)
• 12. januar – Arne Næss, norveški filozof in ekolog (* 1912)
• 14. januar – Dušan Džamonja, hrvaški kipar (* 1928)
• 28. januar – Vasilij Melik, slovenski zgodovinar (* 1921)
• 31. januar – Albin Rudan, slovenski glasbenik, Avsenikov klarinetist (* 1933)
• 25. februar – Philip José Farmer, ameriški pisatelj (* 1918)
• 16. marec – Miljenko Licul, slovenski grafični oblikovalec (* 1946)
• 17. marec – Ernest Mayer, slovenski botanik (* 1920)
• 29. marec – Maurice Jarre, francoski skladatelj in dirigent (* 1924)
• 31. marec – Raúl Alfonsín, argentinski politik in pravnik (* 1927)
• 19. april – James Graham Ballard, britanski pisatelj (* 1930)
• 19. april – Božo Kos, slovenski fizik, ilustrator, urednik in satirik (* 1931)
• 27. april – Miroslav Filip, češki šahist (* 1928)
• 13. maj – Achille Compagnoni, italijanski alpinist (* 1914)
• 29. maj – Ada Škerl, slovenska pesnica in pisateljica (* 1924)
• 3. junij – David Carradine, ameriški filmski in televizijski igralec (* 1936)
• 6. junij – Jean Dausset, francoski zdravnik imunolog, nobelovec (* 1916)
• 25. junij – Michael Jackson, ameriški glasbenik (* 1958)
• 30. junij – Pina Bausch, nemška koreografinja (* 1940)
• 10. julij – Peter Božič, slovenski pisatelj in dramatik (* 1932)
• 1. avgust – Corazon Aquino, filipinska političarka (* 1933)
• 8. september – Aage Niels Bohr, danski fizik in nobelovec (* 1922)
• 14. september – Patrick Swayze, ameriški igralec in plesalec (* 1952)
• 5. oktober – Izrail Mojisejevič Gelfand, rusko-ameriški matematik, biolog, fiziolog in biokemik (* 1913)
• 1. november – Claude Lévi-Strauss, francoski etnolog, antropolog, sociolog in filozof (* 1908)
• 3. november – Francisco Ayala, španski pisatelj (* 1906)
• 8. november – Vitalij Lazarevič Ginzburg, ruski fizik in astrofizik, nobelovec (* 1916)
• 8. november – Borut Pečar, slovenski arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist (* 1931)
• 10. november – Tomaž Humar, slovenski alpinist (* 1969)
• 20. november – Kristina Brenk, slovenska pesnica, dramatičarka in prevajalka (* 1911)
• 13. december – Paul Samuelson, ameriški ekonomist, nobelovec 1970 (* 1915)
• 21. december – Edwin G. Krebs, ameriški biokemik, nobelovec (* 1918)

Nobelove nagrade

• fizika: Charles Kuen Kao, Willard Sterling Boyle in George Elwood Smith
• kemija: Venkatraman Ramakrišnan, Thomas A. Steitz in Ada E. Yonath
• fiziologija ali medicina: Elizabeth Blackburn, Carol W. Greider in Jack W. Szostak
• književnost: Herta Müller
• mir: Barack Obama
• ekonomija: Elinor Ostrom in Oliver Williamson