Lojevec

Lójevec je magnezijev silikat hidroksid^[6] s kemijsko formulo H₂Mg₃(SiO₃)₄ ali Mg₃Si₄O₁₀(OH)₂. Mineral nastaja s hidrotermalnim preperevanjem magnezijevih silikatov, ki ne vsebujejo aluminija. Uprašen lojevec poznamo pod imenom smukec.

Lojevec
Kristalni lojevec
Splošno
Kategorija	VIII. razred - Silikati, podrazred: plastnati silikati (filosilikati)
Kemijska formula	Mg3Si4O10(OH)2
Strunzova klasifikacija	09.EC.05
Klasifikacija DANA	71.02.01.03
Kristalna simetrija	Monoklinska prizmatična 1 ali 2/m, prostorska skupina P1 ali C 2/c
Osnovna celica	a = 5,27 Å, b = 9,12 Å, c = 18,85 Å, Z = 4, β = 100,016°, V = 892,17 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	379,27 g/mol
Barva	Bledo zelena, bela, sivo bela, rumenkasto bela, rjavkasto bela
Kristalni habit	Plastnata ali vlaknata masa
Kristalni sistem	Monoklinski ali triklinski[1]
Razkolnost	Popolna na {001}
Lom	Neraven
Trdota	1
Prozornost	Prosojen
Gostota	2,7 – 2,8 g/cm3, povprečna: 2,75 g/cm3, izračunana: 2,82 3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,538 - 1,550, nβ = 1,575 – 1,594, nγ = 1,575 - 1,600
Dvolomnost	δ = 0,037 - 0,050
Pleohroizem	x: brezbarven, y: bledo zelen
Kot 2V	Izračunan: 0 - 38º, izmerjen: 0 – 30º
Disperzija	Opazna, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Kratkovalovna UV svetloba: oranžno rumena, dolgovalovna UV svetloba: rumena
Diagnostične značilnosti	Trdota, barva, sijaj in razkolnost
Topnost	Netopen v vodi, rahlo topen v anorganskih kislinah
Drugo	Nemagneten, neradioaktiven
Sklici	[2][3][4][5]
Glavne vrste
Druga imena	Kerolit, magnezijev talk, steatit
Domača imena	Agalit, mastek, salasti kamen, salovec, špehasti kamen

Lojevec kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Dobro formirani kristali so redki. Najpogosteje ima obliko listaste ali vlaknate mase. Mineral je mehak, tako da se lahko razi z nohtom in reže z nožem in ima po definiciji trdoto 1. Je bele do sive ali zelene barve, ima voščen do bisern sijaj, voščen otip, prozoren do neprozoren videz in belo barvo črte. V vodi ni topen, rahlo topen pa je v razredčenih anorganskih kislinah.

Steatit je metamorfna kamnina, ki je zgrajena pretežno iz lojevca.

Nastanek

Lojevec je metamorfen mineral, ki nastaja z metamorfizmom megnezijevih mineralov kot so serpentin, piroksen, amfibol in olivin v prisotnosti ogljikovega dioksida in vode. Proces se imenuje lojevčeva karbonizacija ali steatitizacija, produkti pa lojevčevi karbonati.

Lojevec nastaja predvsem s hidratacijo in karbonizacijo serpentina z naslednjo rakcijo:

serpentin + ogljikov dioksid → lojevec + magnezit + voda

2Mg₃Si₂O₅(OH)₄ + 3CO₂ → Mg₃Si₄O₁₀(OH)₂ + 3MgCO₃ + 3H₂O

Lojevec lahko nastane v reakciji med dolomitom in kremenom, ki je tipična skarnifikacija dolomitov z raztaljenim kremenom v kontaktnih metamorfnih avreolah:

dolomit + kremen + voda → lojevec + kalcit + ogljikov dioksid

3CaMg(CO₃)₂ + 4SiO₂ + H₂O → Mg₃Si₄O₁₀(OH)₂ + 3CaCO₃ + 3CO₂

Lojevec nastaja tudi iz magnezijevega klorita in kremena v metamorfizmu modrih skrilavcev in eklogita v naslednji metamorfni reakciji:

klorit + kremen → kianit + lojevec + voda

V tej reakciji je razmerje med lojevcem in kianitom odvisno od vsebnosti aluminija: v bolj aluminoznih kamninah nastaja predvsem kianit. Kianit po navadi spremljajo visokotlačni nizkotemperaturni minerali kot so fengit, granat in glavkofan v nižjih facijih modrih skrilavcev. Takšne kamnine so običajno bele, drobljive in vlaknate in poznane kot beli skrilavci.

Nahajališča

Proizvodnja lojevca leta 2005

Lojevec je pogost mineral v metamorfnih pasovih, ki vsebujeju ulramafične kamnine, na primer steatit, ter v belih in modrih skrilavcih. Obsežna ležišča belih skrilavcev so v kalifornijskem metamorfnem pasu severno od Santa Barbare ZDA Zahodnih Alpah, predvsem v Italiji, nekaterih predelih Musgrave Blocka v Avstraliji in nekaterih kolizijskih orogenih, kakršna ja Himalaja. Največja ležišča lojevčevih karboniziranih ultramafičnih kamnin so v zahodni in vzhodni Avstraliji, Braziliji, Gvajani in ofiolitskih pasovih v Turčiji, Omanu in na Srednjem Vzhodu.

V Sloveniji so lojevec našli na Pohorju.^[5]

Največji rudnik lojevca je v Trimounsu pri Luzenacu v južni Franciji, ki je leta 2006 proizvedel 400.000 ton lojevca, kar je predstavljalo 8 % svetovne proizvodnje.^[7]

Uporaba

Kristalna struktura lojevca je sestavljena iz slojev Si₂O₅, med katerimi je na oktaedrskih položajih vezan magnezij

Gospodarski pomen lojevca v zadnjih letih narašča. Uporablja se kot polnilo v proizvodnji papirja, pastičnih mas, barvnih premazov, gumija, hrane, električnih kablov, zdravil, kozmetike, keramike itd. Kakovost lojevca zmanjšujejo primesi, ki vsebujejo ione Fe³⁺, pirit in manganove okside. Lojevec, primešan asfaltu, preprečuje razpokanje vozišča.

Varnost

Uprašen lojevec (smukec) se na široko uporablja v sredstvih za osebno higieno in kozmetičnih preparatih. Nekatere raziskave so pokazale možne povezave med lojevcem in nekaterimi boleznimi, predvsem z rakom na pljučih in jajčnikih, vendar niso povsem potrjene.^[8][9]

Glej tudi

• Smukec
• Seznam mineralov