Masikot

Masikot je svinčev mineral s kemijsko formulo PbO, ki nastaja s preperevanjem drugih svinčevih mineralov. Kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je dimorf tetragonalnega litargita. Masikot prehaja v litargit, in obratno, s kontroliranim segrevanjem in ohlajanjem. V naravi je zelo redek, sicer pa nastaja med industrijskim pridobivanjem in predelavo svinca in svinčevih oksidov.^[3]

Masikot
Splošno
Kategorija	IV. skupina: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	svinčev(II) oksid, PbO
Strunzova klasifikacija	04.AC.25
Klasifikacija DANA	04.02.07.01
Kristalna simetrija	ortorombska – dipiramidna, H.-M. simbol: 2/m 2/m 2/m, prostorska skupina: Pbma
Osnovna celica	a = 5,459 Å, b = 4,723 Å, c = 5,859 Å, Z = 4; V = 151,06 Å3 (izračunan iz osnovne celice)
Lastnosti
Molekulska masa	223,20 g/mol
Barva	rumena, rdečkasto rumena
Kristalni habit	zemljast, moten, masiven, luskast
Kristalni sistem	ortorombski
Dvojčičenje	opaženo na umetnih kristalih
Razkolnost	razločna po {100} in {010}
Lom	upogljiv
Trdota	2
Sijaj	diamanten
Barva črte	svetlo rumena
Prozornost	prosojen
Gostota	9,642 g/cm3 (izmerjena), 9,81 g/cm3 (izračunana)
Optične lastnosti	dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 2,510, nβ = 2,610, nγ = 2,710
Dvolomnost	δ = 0,200
Pleohroizem	viden
Kot 2V	90° (izmerjen), 86° (izračunan)
Ultravijolična fluorescenca	ne fluorescira
Sklici	[1][2]

Masikot (massicot) je francosko ime svinčevega oksida. Razvilo se je iz španskega izraza mazacote, ta pa iz staroarabskega masḥaqūniyā in sirskega mšaḥ to qūnyā, ki v dobesednem prevodu pomenita »mazilo kavstične sode«.^[4]

Mineral in njegovo ortorombsko kristalno strukturo so prvič opisali leta 1841 na lokaciji Stolberg, Aachen, Severno Porenje - estfalija, Nemčija, čeprav so ga pod tem imenom poznali že od poznega srednjega veka.^[5] Nekaj dokazov kaže, da so ga uporabljali že antični Rimljani,^[6] ki so poznali tri svinčeve okside: minij , litargit in masikot.