Navadna dobra misel

Navádna dôbra mísel (znanstveno ime Origanum vulgare - Grki so rastlino imenovali Orosganos, gorsko veselje; slovensko tudi divji majaron, kot začimba navadno pod imenom origano) je trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste približno pol metra visoko. Spada v družino ustnatic.

Navadna dobra misel
Cvetoči grmiček navadne dobre misli
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:	Lamiales (ustnatičevci)
Družina:	Lamiaceae (ustnatice)
Rod:	Origanum (dobra misel)
Vrsta:	O. vulgare
Dvočlensko ime
Origanum vulgare L.

Vsebnost origana (dobre misli)

Dobra misel vsebuje dišavno olje (okoli 2 %), katerega glavna sestavina je timol, ki daje močan aromatičen okus. Uporablja se kot dišavnico, začimbnico ali pa zdravilno rastlino.

Uporaba v zdravilstvu

Sicer zdravilna rastlina je bolj poznana kot začimba. Pri kuhanju se uporabljajo listi, praviloma posušeni. Rastlina je bogata z; železom, magnezijem, omega tri maščobami, vitaminom A in C, vsebuje veliko čreslovin in grenčin. Čaj iz dobre misli je učinkovit pri prehladu, želodčnem krču, črevesnem krču, napihovanju, lajša revmatične bolečine, blaži kašelj in znižuje telesno temperaturo.

V srednjem veku so verjeli, da ščiti pred čarovnicami in hudičem.

Je značilna začimba sredozemskih kuhinj, predvsem grške in italijanske. Na Slovenskem se je uveljavila šele v sodobnem času skupaj s picami, za katere je glavna začimba.

Pri kuhanju ga uporabljamo za:

• pice,
• paradižnikove jedi in s paradižnikom pripravljene omake,
• jedi iz jajčevcev, bučk in zelene paprike,
• mehiški chilli con carne.

Viri

• Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)

Zunanje povezave

• Dobra misel Arhivirano 2005-01-06 na Wayback Machine. - na strani Lekarne Mozirje
• Origano - na strani Kulinarika.net