Romi

Romi (zgodovinsko, danes pa pogosteje slabšalno tudi Cigani) so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Hrvaške, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki. Izhajali naj bi iz Indije,^{[1][2][3][4][5][6]} verjetno iz severozahodnih indijskih držav Radžastana^[5][6] in Pandžaba.^[5] V Evropi jih živi 8 do 10 milijonov. V popisu prebivalstva leta 2002 se je za Rome opredelilo 3.246 državljanov Republike Slovenije.^[7] V Sloveniji deluje Romska skupnost, ki zagovarja pravice romske skupnosti.^[8]

Za druge pomene glej Romi (razločitev).

Romi

Zastava Romov je bila ustvarjena leta 1933 in sprejeta na Svetovnem kongresu Romov leta 1971
Regije z večjim številom pripadnikov
Jeziki
romščina

8. aprila 1971 je bil v Londonu prvi svetovni kongres Romov in v spomin na ta dogodek je bil 8. april izbran kot njihov svetovni dan.

Podskupine

Romska družina v SRS leta 1958

Sinti

Sinti ali Zinti so skupina, ki živi predvsem v Srednji Evropi, tudi južneje, nekako na sredini celine. Oni imajo precej nemških besed; največ jih je v Nemčiji,^[9][10][11] in v severni Italiji; Sinti sebe ne opredeljujejo kot Romi, vendar se njihov jezik le imenuje Romanes.^[10]

Bajaži

V Medmurju ter v več naseljih Bačke, na primer v Vajski, večina Romov govori bajaški dialekt oz. jezik. V Orehovici je njihovo število preseglo tretjino prebivalstva in imajo po ustavi pravico do krajevnih napisov v svojem jeziku. Teh ne želijo v romskem jeziku, ker ga ne razumejo, ampak v svojem bajaškem.^[12]

Poimenovanje v slovenščini

Za označevanje Romov se je v slovenskem jeziku zgodovinsko uporabljal izraz Cigani. Ta izhaja iz nemškega izraza Zigeuner, deloma pa je bil prevzet tudi prek madžarskega Cigány in srbohrvaškega Cigan. To, da so Rome Slovenci izvorno tako označili, dokazujejo tako umetnostna kot neumetnostna dela: ljudska pesmica Tecimo, bežimo,^[13] roman Deseti brat,^[14] Slovar Pohlinovega jezika,^[15] Hipolitov Slovensko-nemško-latinski slovar,^[16] Slovar stare knjižne prekmurščine,^[17] Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika^[18] in prav tako mnogo drugih strokovnih, zgodovinskih ali literarnih slovenskih virov. Prva izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) za iztočnico cigan podaja dve definiciji: 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča in 2. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek.^[19] V tem slovarju še ni zabeležene besede Rom,^[20] je pa izraz Rom drugače definiran v Slovenskem pravopisu in v drugi izdaji SSKJ. Izraz Cigan se v pogovornem jeziku uporablja še danes, se pa v sodobnem času v evropskih jezikih, tudi v slovenščini, opušča, saj se pojmuje kot slabšalen ter zato načeloma politično nekorekten in neetičen.^[21] Nadomešča ga poimenovanje Rom, ki v romskem jeziku pomeni poročenega moškega in hkrati človeka.

Glej tudi

• Djelem, djelem - romska himna
• seznam ljudstev

Zunanje povezave

• Romska skupnost – gov.si
• Svet romske skupnosti Republike Slovenije
• Uspešna Romkinja, ki svojega porekla ni izpostavljala zaradi strahu pred diskriminacijo: intervju. Mariborinfo.com, 2020.