Sereri
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Sereri (serersko Seereer, Sereer) so zahodnoafriška etnoreligiozna skupina in narod,[7][8] »ki so danes razpršeni po več majhnih državah na obali ali potisnjeni v gozdove notranjosti, zato so verjetno eden najstarejših v Senegambiji.« So tretja največja etnična skupina v Senegalu in predstavljajo 16 % senegalskega prebivalstva.[9] Živijo tudi v severni Gambiji in južni Mavretaniji.[10]
Sereri izvirajo iz doline reke Senegal, na meji današnjega Senegala in Mavretanije in se v 11. in 12. stoletju preselili proti jugu. Ponovno so se preselili v 15. in 16. stoletju, ko so islamske sile napadle njihove vasi in jih versko preganjale. Bili so stalno naseljeni, imeli so ustaljeno kulturo in so bili znani po svojem kmetijskem znanju in selitvi živine.[11][12]
Sereri so bili zgodovinsko znani kot etnična skupina, ki je prakticirala elemente tako matrilinearnosti kot patrilinearnosti in se od 11. stoletja dolgo in nasilno upirala širjenju islama.[13] V 19. stoletju so se borili proti džihadistom in nato nasprotovali francoski kolonialni oblasti, kar je privedlo do zmage Sererov v znameniti bitki pri Djilassu (13. maja 1859), francoski imperij pa se jim je istega leta maščeval v enako znameniti bitki pri Logandèmeu.[14]
V 20. stoletju se je večina Sererov spreobrnila v islam (sufizem[15]), nekateri pa so kristjani ali sledijo svoji tradicionalni veri.[16] Čeprav so se skoraj tisočletje upirali islamizaciji in džihadu – saj so bili preganjani že stoletja – je večina Sererov, ki so spreobrnili v islam, to storila šele v 1990-iha, deloma zato, da bi se izognili diskriminaciji in odvzemu volilne pravice s strani večinske muslimanske skupine, ki jih obdaja in Serere še vedno vidi kot »predmet prezira in predsodkov«.[17][18]
Sererska družba je, tako kot druge etnične skupine v Senegalu, imela družbeno stratifikacijo z endogamnimi kastami in sužnji. Drugi zgodovinarji, kot so Thiaw, Richard in drugi, menijo, da Sereri niso ohranili kulture suženjstva ali vsaj ne v enaki meri kot druge etnične skupine v regiji Senegambija. Tudi vera in kultura Sererov prepovedujeta suženjstvo.
Remove ads
Demografija in razširjenost
Ljudstvo Sereri živi predvsem v sodobnem Senegalu, zlasti v zahodno-osrednjem delu države, od južnega roba Dakarja do meje z Gambijo. Sereri vključujejo različna ljudstva, med katerimi je ljudstvo Seex (izgovarja se Seh) najštevilčnejše.
Serer-Noon živijo v starodavnem območju Thièsa v sodobnem Senegalu. Serer-Ndut živijo v južnem Cayorju in severozahodno od starodavnega Thièsa. Serer-Njeghen živijo v starem Baolu; Serer-Palor živijo v zahodnem osrednjem, zahodnem jugozahodnem delu Thièsa, Serer-Laalaa pa v zahodnem osrednjem delu, severnem delu Thièsa in območju Tambacounda.
Ljudstvo Sereri je raznoliko. Čeprav so živeli po vsej regiji Senegambija, jih je več v krajih, kot so stari Baol, Sine, Saloum in v Gambiji, ki je bila kolonija kraljestva Saloum. Tam zasedajo dele starega Nuimija in Baddibuja ter gambijski Kombo.
- Senegal: 2.941.545,6 milijona (ocene iz leta 2023) (16 % celotnega prebivalstva)
- Gambija: 88.316,45 (ocene iz leta 2019–2020, 3,5 % celotnega prebivalstva po podatkih Gambije)
- Mavretanija: 5000
Seeksi (imenovani tudi Sine-Sine, Serer, Seh, Seeh ali Serer-Sine) zasedajo območja Sine in Saloum, ki so danes del sodobnega neodvisnega Senegala. Sereri vključujejo Seex, Serer-Noon (ali Serer-None, Serer-Non ali Noon), Serer-Ndut (ali N’doute), Serer-Jegem/Serer-Njeghen (ali Serer-Dyegueme, Serer-Gyegem ali Serer-N'Diéghem), Serer-Safene, Serer-Niominka, Serer-Palor (ali Falor, Palar, Siili, Siili-Mantine, Siili-Siili, Waro ali Serer) in Serer-Laalaa (ali Laa, La, Lâ ali Serer). Vsaka skupina govori sererščino ali Cangin jezik. Serer je standardno črkovanje v angleško govoreči Gambiji. Seereer ali Sereer odražata serersko izgovorjavo imena in sta črkovanja, ki ju večinoma uporabljajo senegalski zgodovinarji, jezikoslovci in učenjaki. Sérère je standardni črkopis v francosko govorečem Senegalu in Mavretaniji.
Remove ads
Zgodovina
Profesor Dennis Galvan piše, da »ustni zgodovinski zapisi, pisna poročila zgodnjih arabskih in evropskih raziskovalcev ter fizični antropološki dokazi kažejo, da so se različna ljudstva Sererov selila proti jugu iz regije Fuuta Tooro (dolina reke Senegal) okoli 11. stoletja, ko je islam prvič prišel čez Saharo.« Skozi generacije so se ti ljudje, morda prvotno pularsko govoreči pastirji, selili skozi območja Volof in vstopili v dolini rek Siin in Saluum. To dolgo obdobje stikov med Volofi in Sereri je zameglilo izvor skupne »terminologije, institucij, političnih struktur in praks«.
Če gre verjeti ekonomistu in demografu Étiennu Van de Walleju,[19] ki je navedel nekoliko kasnejši datum njihove etnogeneze in zapisal, da »nastanek etnične skupine Sereer sega v 13. stoletje, ko je skupina prišla iz doline reke Senegal na severu, bežeč pred islamom, in blizu Niakharja srečala drugo skupino mandinskega porekla, imenovano Gelvar, ki je prišla z jugovzhoda (Gravrand 1983). Dejanska etnična skupina Sereer je mešanica obeh skupin, kar lahko pojasni njihov kompleksen bilinearni sistem sorodstva«.[20]
Njihova lastna ustna izročila navajajo legende, ki govorijo o tem, da so bili »del iste skupine ali tesno povezani z njo kot predniki današnjih Tukulor« (ljudstva Toucouleur) na območju doline reke Senegal. Sereri so se upirali islamizaciji (in kasneje volofizaciji) že od 11. stoletja med gibanjem Almoravidov. Okoli leta 1030–1035, med vladavino muslimanskega voditelja War Jabija, so Sereri zavrnili War Jabijevo prisilno spreobrnitev in šeriatsko pravo, kar je povzročilo dokončni poraz Sererov in sčasoma njihov začetni eksodus iz Tekrurja. Preselili so se proti jugu, kjer so se pomešali z ljudstvom Diola (s katerim imajo starodavno povezavo.[21]
Potem ko je bilo Gansko cesarstvo oropano, ko so nekatera kraljestva pridobila neodvisnost, je Abu Bakr ibn Umar, vodja Almoravidov, sprožil džihad v regiji. Po ustni zgodovini Sererov je sererski lokostrelec Amar Godomat ustrelil in ubil Abu-Bakra Ibn-Umarja s puščico.[22][23] Prav tako so se nasilno uprli džihadisdtom in gibanju Marabout v 19. stoletju, ki je poskušalo Senegambijo spreobrniti v islam.
Zadnji kralji Sererjev
Zadnja kralja Sina in Salouma sta bila Maad a Sinig Mahecor Joof (pisan tudi: Mahecor Diouf) in Maad Saloum Fode N'Gouye Joof (pisan tudi: Fodé N’Gouye Diouf ali Fode Ngui Joof). Oba sta umrla leta 1969.
Po njuni smrti sta bili kraljestvi Sererov Sine in Saloum vključeni v neodvisni Senegal, ki je leta 1960 pridobil neodvisnost od Francije. Kraljevini Sererov Sine in Saloum sta dve redki predkolonialni afriški kraljestvi, katerih kraljeva dinastija je preživela do 20. stoletja.[24]
Leta 2017 in 2019 sta se Serera iz Salouma in Sina odločila, da ponovno vzpostavita svoji monarhiji iz iste guelovarske matriline, ki je vladala več kot šeststo let in enega od mnogih materinskih klanov Sererov. Maad Saloum Thierno Coumba Daga Ndao je bil 21. maja 2017 v Kahoneju (predkolonialni prestolnici Salouma) kronan za kralja Salouma.[25] Njegov nečak po materini strani, Maad a Sinig Niokhobaye Fatou Diène Diouf iz kraljeve hiše Semou Njekeh Joof, je bil 8. februarja 2019 v Diakhau (predkolonialni prestolnici Sine) kronan za kralja Sina. Je sin Lingeerja Fatouja Dièneja in potomec po očetovi strani Maada Semouja Njekeha Joofa - prek Maada Salouma Semouja Mak Joofa (kralja Sina iz 19. stoletja). Niokhobaye Diouf in Thierno Ndao vladata kot ustavna monarha, saj Sine in Saloum nista več kraljestvi, temveč sta zdaj del sodobnega neodvisnega Senegala. V primerjavi s svojimi predniki nimata nobenih pooblastil. Njuni vlogi sta zgolj ceremonialni in diplomatski. Niokhobaye Diouf pa je zelo vpliven v regiji Senegambija in je uspel izkoristiti sorodstvene vezi Sererja in Jole, da bi dosegel mir v Casamanceu, ki je bil po desetletjih trajajočega konflikta v Casamanceu nadloga zaporednih senegalskih in gambijskih predsednikov. Prav tako je proaktiven pri doseganju gospodarskega in kulturnega razvoja.[26][27][28]
Remove ads
Religija
Tradicionalna religija Sererov se imenuje ƭat Roog ('pot božanskega'). Verjamejo v univerzalno vrhovno božanstvo, imenovano Roog (var: Rog). Govorci jezika Cangin vrhovno bitje imenujejo Koox. Sererska verska prepričanja zajemajo starodavne napeve in pesmi; čaščenje in daritve sererskim bogovom, boginjam in pangoolom (duhom prednikov in svetnikom); astronomijo; obrede prehoda; medicino; kozmologijo; in zgodovino ljudstva Serer.[29][30]
V sodobnem času je približno 85 % Sererjev muslimanov, drugi pa so kristjani. Nekateri Sereri še vedno sledijo sererskim duhovnim prepričanjem.
Po besedah Jamesa Olsona, profesorja zgodovine, specializiranega za študije etničnih skupin, so se Sereri v 19. stoletju »nasilno uprli širjenju islama« ljudstva Volof. Bili so tarča džihada leta 1861, ki ga je vodil duhovnik Mandinka Ma Ba Jaxoo. Medetnične vojne, v katere so bili vpleteni Sereri, so se nadaljevale do leta 1887, ko so francoske kolonialne sile osvojile Senegal. Nato se je spreobrnitev Sererov pospešila.
Do začetka desetletja 1910 je približno 40 % Sererov sprejelo islam, do 1990-ih pa jih je bilo približno 85 % muslimanov. Večina na novo spreobrnjenih Sererov se je pridružila sufijskim muslimanskim bratovščinam, zlasti tarikatam Mouride in Tijanijah.[31]
Družba
Poklic
Sereri se ukvarjajo s trgovino, kmetijstvom, ribolovom, gradnjo čolnov in živinorejo. Tradicionalno so bili Sereri kmetje in lastniki zemljišč.[32] Čeprav se ukvarjajo z živinorejo, so po tem na splošno manj znani, saj so sererski plemiči v preteklosti zaupali svoje črede pastirjem Fulam, kar se nadaljuje še danes.[33]
Vendar so znani po mešanem kmetijstvu. Trgovina je tudi nov pojav med nekaterimi Sereri. Za Serere je zemlja (kjer so počivali njihovi predniki) zelo pomembna in jo ljubosumno varujejo. Imajo pravni okvir, ki ureja vse vidike življenja, celo zemljiško pravo, s strogimi smernicami. Poleg kmetijstva (in drugih oblik proizvodnje ali poklicev, kot so živinoreja, ribolov, zlasti med Sereri-Niominkami, gradnja čolnov itd.) so nekatere poklice, zlasti trgovino, imeli za vulgarne, običajne in neplemenite. Zato so v kolonialni dobi, zlasti med plemiči Sereri, najemali druge, da so trgovali v njihovem imenu (npr. Mavre), ki so delovali kot njihovi posredniki.[34]
Družbena stratifikacija
Družbena stratifikacija, ki je bila zgodovinsko dokazana med ljudstvom Serer, je bila, razen ene razlike, zelo podobna tisti med ljudstvi Volof, Fulbe, Toucouleur in Mandinka v Senegambiji. Vsi so imeli sloje svobodnih plemičev in kmetov, obrtniške kaste in sužnje. Razlika je v tem, da so Sereri ohranili matrilinearni sistem dedovanja. Po mnenju zgodovinarja Martina A. Kleina so se kastni sistemi med Sereri pojavili kot posledica osvajanja Sine-Saloum guelowar s strani ljudstva Mandinka in ko so se Sereri želeli prilagoditi in sodelovati v novem senegambijskem državnem sistemu.
Hierarhično najvišji status med Sereri je bil status dednih plemičev in njihovih sorodnikov, kar je pomenilo krvne povezave z osvajalci Mandinka. Pod plemiči so prišli tyeddo ali bojevniki in poglavarji, ki so pomagali vladarjem Mandinka in plačevali davek. Tretji status in največji sloj so postali jambur ali svobodni kmetje, ki niso imeli moči plemičev. Pod jamburjem so bile obrtniške kaste, ki so podedovale svoj poklic. Te kaste so vključevale kovače, tkalce, zlatarje, usnjarje, tesarje, griote, ki so ohranjali ustno izročilo s pesmimi in glasbo. Od teh so imele vse kaste tabu glede poroke z griotom in jih ni bilo mogoče pokopati kot druge. Pod obrtniškimi kastami so bili po družbenem statusu sužnji, ki so bili kupljeni na suženjskih tržnicah, zaseženi kot ujetniki ali rojeni staršem sužnjem.
Mnenje, da je kasta jambur (ali jambuur) spadala med nižje družbene sloje, je predmet razprave. Džaraf, ki je bil najpomembnejša oseba po kralju (Maad a Sinig ali Maad Saloum), je izhajal iz kaste jambur. Džaraf je bil enakovreden predsedniku vlade. Odgovoren je bil za organizacijo kronanja in kronanje sererskih kraljev. Če kralj umre, ne da bi imenoval dediča (buumi), ga prevzame Džaraf in vlada kot regent, dokler ni bil najden primeren kandidat iz kraljeve linije. Plemiški svet, ki je bil odgovoren za svetovanje kralju, so sestavljali tudi džemburji in paar no maad (ali buur/bur kuvel/guewel) - glavni kraljev grio, ki je bil izjemno močan in vpliven ter zelo bogat z zemljo in drugim premoženjem. Paar no maad, ki so prav tako izhajali iz kaste griotov, so bili tako močni, da so lahko vplivali na kraljevo odločitev o tem, ali naj gre v vojno ali ne. Kralju so govorili, kaj naj je in jih učili, kako jesti, kako hoditi, govoriti in se obnašati v družbi. Kralja vedno spremljajo na bojišče in pripovedujejo o slavi ali pogumu njegovih prednikov v bitkah. Ohranjajo in prenašajo genealogijo in družinsko zgodovino kralja. Paar no maad je lahko postavil ali uničil kralja in uničil celotno kraljevo dinastijo, če je želel. Abdikacijo Maada Salouma Fakha Boye s prestola v Saloumu je vodil in usmerjal njegov lastni paar no maad (ali bur kevel). Potem ko je bil prisiljen abdicirati, so ga pregnali iz Salouma. Med vladavino Maada Siniga Sanmoona Fayeja – kralja Sina – je bil eden ključnih veljakov, ki so načrtovali odstavitev kralja, kraljev paar no maad. Potem ko je vplival na kraljevega odtujenega nečaka, princa Semouja Mak Joofa, da se je oborožil proti svojemu stricu, se je princ, ki je preziral svojega strica, oborožil s podporo paar no maada in drugih veljakov. Princ je zmagal in bil kronan za Maad a Sinig (kralja Sine). To je le primer moči paar no maada, ki je bil tudi član kaste griot.[35][36]
Suženjske kaste so še vedno prezirane, ne posedujejo zemlje in delajo kot najemniki, poroke med kastami so prepovedane, laganje o lastni kasti pred poroko pa je bil razlog za ločitev.[37] Zemlja je bila v lasti višjih družbenih slojev, boljše parcele v bližini vasi pa so pripadale plemičem. Družbeni status sužnja se je podedoval z rojstvom.[38]
Sererova religija in kultura prepovedujeta suženjstvo. »Zasužnjevanje drugega človeka se šteje za zasužnjevanje njegove duše, s čimer se duši lastnika sužnjev ali trgovca prepreči vstop v Jaaniiw – sveti kraj, kamor gredo dobre duše, potem ko njihovo fizično telo zapusti svet živih. V skladu z nauki religije Seereer slabe duše ne bodo vstopile v Jaaniiw. Njihovih umrlih duš predniki ne bodo vodili v to sveto bivališče, temveč bodo zavrnjene, zaradi česar bodo postale izgubljene in tavajoče duše. Da bi se lahko reinkarnirala (Ciiɗ, v Seereer) ali posvetila kot Pangool, da bi posredovala pri Božanstvu [Roog], mora duša najprej vstopiti v ta sveti kraj.« Sereri, ki so bili žrtve islamskega džihada in zasužnjevanja, se zato niso veliko udeleževali suženjstva in ko so se, je bilo to zgolj iz maščevanja. To stališče podpirajo znanstveniki, kot je François G. Richard, ki trdi, da:
- »Kraljestvo Sine je ostalo skromen udeleženec v atlantskem sistemu, sekundarno v primerjavi z večjimi političnimi skupinami Wolof, Halpulaar [ljudstva Fula in Toucouleur] ali Mandinka, ki so ga obkrožale z vseh strani ... Ko se je v 18. stoletju med drugimi etničnimi skupinami okrepilo zasužnjevanje, kar je spodbudilo donosno trgovino z ujetniki in porast notranjega suženjstva, so bili Siini morda degradirani na drugo mesto, saj kraljestvo ni bilo nikoli glavni dobavitelj ujetnikov.
Etnična skupina Sererov je precej raznolika in kot ugotavlja Martin A. Klein, institucija suženjstva med Serer-Noon in N'Dieghem ni obstajala.[39]
Remove ads
Kultura
Sererova najljubša hrana se imenuje chere ali saay. Nadzorujejo vse faze te jedi, od proizvodnje do priprave. Druge etnične skupine (ali Sereri) jo običajno kupujejo od sererskih trgovk ali jim jo oddajo v pogodbe, zlasti če prirejajo večje slovesnosti. Chere je zelo vsestranski in ga je mogoče jesti s fermentiranim mlekom ali smetano in sladkorjem kot kosmiče za zajtrk ali pa ga pripraviti kar kot standardni kuskus. Tradicionalno serersko oblačilo se imenuje Serr. Običajno ga tkejo sererski moški in verjame se, da prinaša srečo tistim, ki ga nosijo. Poroke so običajno dogovorjene. V primeru smrti starešine se pretepe sveti Gamba (velika kalabaša z majhno vdolbino), nato pa se nosijo običajne pogrebne regalije, da se jih pospremi v naslednje življenje.[40]
Rokoborba in šport
Senegalsko rokoborstvo, imenovano Laamb ali Njom v jeziku Sererov, izvira iz sererske kraljevine Sine.[41] Šlo je za pripravljalno vadbo na vojno med bojevniškimi razredi. Ta slog rokoborbe (brutalna in nasilna oblika) se popolnoma razlikuje od športnega rokoborbe, ki ga danes uživajo vse senegambijske etnične skupine, kljub temu pa so starodavni rituali še vedno vidni v športni različici. Med Sereri je rokoborba razvrščena v različne tehnike in vsaka tehnika se obvlada več let. Otroci se že od malih nog poskušajo naučiti osnov, preden preidejo na naprednejše tehnike, kot je mbapatte, ki je ena najstarejših tehnik in se popolnoma razlikuje od sodobne rokoborbe. Yékini (pravo ime: Yakhya Diop), profesionalni rokoborec v Senegalu, je eden najboljših rokoborcev, ki obvlada tehniko mbapatte. Lamba in sabar (glasbila) se uporabljata kot glasbena spremljava v rokoborskih dvobojih, pa tudi pri plesih obrezovanja in kraljevih festivalih.[42] Serersko rokoborstvo presega etnične meje in je priljubljena zabava tako Senegalcev kot Gambijcev.
Glasba
Tradicija sabar (bobna), povezana z ljudstvom Volof, izvira iz kraljestva Serer Sine in se je razširila v kraljestvo Saloum. Narod Volof, ki se je preselil v Serer Saloum, ga je od tam prevzel in razširil v kraljestva Volof. Vsak motiv ima svoj namen in se uporablja za različne priložnosti. Posamezni motivi predstavljajo zgodovino in genealogijo določene družine ter se uporabljajo med porokami, poimenovanji, pogrebi itd.
Tradicija Njuup (prednik Mbalaxa) in Tassu (tudi Tassou) (prednik rap glasbe) izvirata od ljudstva Serer.[43][44][45] Tassu so uporabljali pri petju starodavnih verskih verzov. Ljudje so peli in ga nato prepletali s tassujem. Pokojna sererska diva Yandé Codou Sène, ki je bila griot pokojnega in nekdanjega senegalskega predsednika (Leopold Sedar Senghor), je bila vešča Tassuja. Bila je najboljša Tassukat (tista, ki je Tassu) svoje generacije. Grioti Senegambije, ne glede na etnično skupino ali veroizpoved, so ga prevzeli od sererskih verskih praks in ga še vedno uporabljajo ob različnih priložnostih, npr. pri porokah, poimenovanjih ali ko preprosto pojejo hvalnice svojim zavetnikom. Večina senegalskih in gambijskih umetnikov ga uporablja v svojih pesmih, tudi mlajša generacija, kot je Baay Bia. Senegalska glasbena legenda Youssou N'Dour uporablja Tassu v mnogih svojih pesmih.[46]
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads