Argentin
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Argentin (isp.: Argentina [aɾxenˈtina]), täuz' oficialine nimituz — Argentinan Tazovaldkund (isp.: República Argentina [reˈpuβlika aɾxenˈtina]), om valdkund Suviamerikan suvipalas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Buenos Aires.
Valdkund om kahtenz' Suviamerikas territorijan mödhe (Brazilijan jäl'ghe) i koumanz' ristitišton mödhe (Brazilijan i Kolumbijan jäl'ghe). Argentin om kaikiš suremb valdkund pindan mödhe ispanijankel'žes mirus.
Remove ads
Istorii
Vn 1816 9. päiväl heinkud Argentin tedištoiti ičeze ripmatomudes Ispanijaspäi kut Rio-de-la-Platan Ühtenzoittud provincijad. Kacmata sihe rahvahanikoiden sodad mäniba vll 1814−1880 toine toižen jäl'ghe, provincijad (federalistad) vastustiba centralizacijan naprindoid Buenos Airesan polespäi (unitaristad). Vl 1825 Kongress oli kuctud 14 štatan edestajišpäi, märhapanihe štatoiden kosketusid. Buenos Airesan štatan tobmuz oli tundištadud ülembaižeks radonoigendaks i oigetihe sihe ühtištusen röunantagaižiden azjoiden vedandad. Vl 1825 Bolivar-tazovaldkund sai ripmatomut Ühtenzoittud provincijoišpäi, vl 1828 — Sisplatin-provincii-ki, kändihe Urugvaikš. Valdkundan nimi oli vajehtadud, se oli Argentinan Konfederacjan vll 1831−1861, sen aigan vll 1852−1861 Buenos Aires oli ripmatomaks valdkundaks, i Paran oli pälidnaks aigaks.
Argentinan Ühtenzoittud Štatad kucuškanziba immigrantoid, i valdkundan ristitišt ližazi severt-se kerdoid. Vll 1871−1884 Argentinan sodamehed anastiba elänzoittud indejalaižil Patagonijad (kaik territorii suvhe pälidnaspäi). 19. voz'sadan lopus Argentin oli bankrotnendan röunal, no maižandusen terav šingotez vedi valdkundad änikoičendale. Ezmäižen mail'man sodan aigan valdkund kaiči neitralitetad. Socialižen oiktusekahuden ecmine kucui sodakukerdusid 20. voz'sadan istorijas (1930, 1943, 1955, 1966, 1976) da avtoritarižid lideroid kut Huan Peron. Vn 1982 Argentin sai kilt pol'toštkuižes sodas Folklendoil Surt Britanijad vaste, se vedi sodadiktaturad lopindha, civiline ohjastuz oli valitud.
Valdkundan ezmäine Konstitucii (isp.: Constitución) oli väges vspäi 1811. Nügüdläine kümnenz' lugul Konstitucii[2][3] om vahvištadud vl 1983, se om kudenden Konstitucijan (1853) ümbriradmine i om väges vn 1994 vajehtusidenke.
Remove ads
Geografijan andmused
Argentin om mavaldkundröunoiš Čilinke päivlaskmas (röunan piduz — 6691 km), Bolivijanke (942 km) da Paragvainke (2531 km) pohjoižes, Brazilijanke (1263 km) da Urugvainke (541 km) pohjoižpäivnouzmas. Ühthine röunoiden piduz — 11,968 km. Valdkundan päivnouzmaižed randad lainištab Atlantine valdmeri. Randanpird — 4989 km.
Kaikiš korktemb čokkoim om Akonkagua-mägenoc, 6960 m valdmeren pindan päl.
Londuseližed pävarad oma kivivoi, metallad (raudkivend, vas'k, tin, hahktin, cink, uran), mahuz.
Remove ads
Tobmuden organad
Ohjandusen form om federativine prezidentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident (isp.: Presidente de la Nación Argentina). Kaik rahvaz valičeb händast nelläks vodeks, ku üks'jäine kandidat sab enamba mi 45 %, ka tedoitas händast vägestajaks.
Parlament om kaks'kodine Nacionaline Kongress (isp.: Congreso de la Nación Argentina). Üläkodi om Senat (Senado) 72 ühtnijanke kudeks vodeks, kaik rahvaz valičeb koumandest kaikuččel kahtel vodel. Alakodi om Eztajiden kodi (Cámara de Diputados) 257 ühtnijanke nelläks vodeks, kaik rahvaz valičeb sen pol't kaikuččel kahtel vodel.
Valdkundan järgenduseližed pävaličendad oliba vn 2023 22. päiväl redukud, valitihe prezidentad (kahtenz' tur oli 19. kül'mkud), parlamentan alakodin ühtnijoiden pol't i Senatan koumandest. Nügüdläine Argentinan prezident om Havjer Milei (sai 30,0 % i oli kahtendeks ezmäižes turas, 55,7 % toižes turas), varaprezident — Viktoria Vil'jarruel' (molembad ratas vn 2023 tal'vkun 10. päiväspäi), päministr om Gil'jermo Frankos vn 2024 semendku 27. päiväspäi. Edeližed valdkundan pämehed: Al'berto Fernandes oli prezidentan (sai 48,1 % pävaličendoil vn 2019 27. päiväl redukud, radoi Argentinan päministran vll 2003−2008), varaprezident — Kristina Fernandes de Kiršner (oli valdkundan prezidentan 10.12.2007−10.12.2015), molembad radoiba niil radnikusil vn 2019 tal'vkun 10. päiväspäi täuden strokun. Edeline päministr om Nikolas Posse (10. tal'vku 2023 — 27. semendku 2024).
Administrativiž-territorialine jagand
Kacu kirjutuz: Argentinan administrativiž-territorialine jagand.
Argentin jagase kaks'kümneks koumeks agjaks (provincijaks), sen ližaks üks' pälidnan avtonomine Buenos Aires-ümbrik om olmas.
Eläjad
Argentinas elädas argentinalaižed. Vl 2010 valdkundan eläjiden lugu oli 40 091 359 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.
Valdkundan ristitišt augotižlibundan mödhe (2010): evropalaižed (Italijaspäi i Ispanijaspäi tobjimalaz) da mestizo — 97,2 %, indejalaižed — 2,4 %, afrikalaižed — 0,4 %.
Religijan mödhe (2020) 92 % eläjid oma riman katolikad (valdkundaline religii; vaiše videndez tuleb pühäpertihe), protestantad — 2 %, judaizman uskojad — 2 %, toižed uskojad — 4 %.
Toižed sured lidnad (vl 2007, surembaspäi penembha): lidnad-millionerad oma Kordov, Rosario; enamba 500 tuh. ristituid — Mendos, San Migel' De Tukuman, La Plat, Mar Del' Plat. Lidnalaižiden pala om 92,1 % (2020).
Remove ads
Ekonomik
Argentin om agrariž-industrialine šingotai ma. Maižanduz om šingotadud hüvin, sen produktad (lehmänliha, soivoi, nižu, tabak, nahk) oma eksportan aluseks. Vl 2020 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 389 mlrd. US$ ekvivalentas (24. sija mail'mas, US$8,579 ühtele hengele) vai 942 mlrd. US$ ostmižmahtusen paritetan mödhe (31. sija, US$20,770 ühtele hengele). Industrijan päsarakod oma sömtegimišt, transportine mašinansauvomine, metallurgii (sijaližel i todud torhudel, ezikät terasen i alüminijan pästand), himižiden substancijoiden da zelliden tehmine, tekstiline sarak, sauvondmaterialiden pästand (stökol, cement). Ristitišton korged kirjutamižmahtuz, tegimišton diversifikacijan korged mär i sen koncentracii pälidnas ümbri harakterizuidas Argentinan ižandust. Sur' irdpol'ne velg telustab vedatada rahapanendoid verhiš maišpäi.
Kogosüdäiproduktan palad (vn 2015 andmused): maižanduz, mecižanduz i kalanpüdo 6,0 %, kaivuztegimišt 3,6 %, tegimišt 17,2 %, sauvond 5,6 %, kommercii da turizm 16,9 %, transport i kommunikacijad 7,9 %, valdkundaližed holitišed 9,5 %, biznesholitišed, socialižed holitišed da toine 33,3 %. Radnikoiden järgenduz sarakoidme vl 2006: maižanduz 7,6 %, tegimišt 13,1 %, sauvond 7,6 %, transport i kommunikacijad 7,8 %, kommercii da turizm 21,4 %, finansad, likutamatomuz i biznesholitišed 9,4 %, publine ohjanduz i kaičend 6,3 %, socialižed holitišed da toine 27,1 %.
Vl 2012 Argentinan päeksport oli soi da soivoi (22 %), avtod da toižed likkuimed (10 %), kukuruz (6 %); toine eksport — kivivoi (5 %), fruktad, lehmänliha da nahkad. Importan objektad (2022): mašiništ, likkuimed, kivivoi i londuseline gaz, organižed himižed substancijad, plastmassad. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2024) oma Brazilii (Argentinan eksportan 17,1 % i importan 23,6 %), Evropan Ühtištusen valdkundad (eksportan 10,3 % i importan 14,8 %), Kitai (importan 19,2 %), AÜV (eksportan 8,1 % i importan 10,2 %), Čili (eksportan 7,9 %).
Remove ads
Galerei
Nacionaližen Kongressan sauvuz Buenos Airesas (vn 2008 eloku)
Justicijan pert'kulu Buenos Airesas om Argentinan Ülembaižen käskuzkundan ištundoiden sija (2008)
Kaičendministruz sijadase Buenos Airesan Libertador-sauvuses (2012)
Argentinan Keskuzbank vl 2012 (Buenos Aires)
Argentinan Nacionaližen bankan päfaterad Buenos Airesas vl 2005 (kaikiš suremb bank valdkundas)
Argentinan Nacionaline kirjišt (2013, Buenos Aires)
.jpg)
Remove ads
Homaičendad
Irdkosketused
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads