Serbii
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Serbii (serb.: Србија), oficialine nimituz — Serbijan Tazovaldkund (serb.: Република Србија [repǔblika sř̩bija]), om mererandatoi valdkund suvipäivnouzmaižes Evropas. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om Belgrad.
.svg)
Vl 2015 Serbii vahvišti kožundkirjutest PAKO:nke i oti sen ühtnijan velgusid, no oiktusita. Vspäi 2012 valdkund om kandidat kändmahas EÜ:n ühtnijaks.
Remove ads
Istorii
Vn 1878 13. päiväl heinkud Serbii tedištoiti ripmatomudes Ottomanan imperijaspäi.
Serbii om enččen Jugoslavijan ühtnijan.
Valdkundan ezmäižed Konstitucijad (serb.: Устав Србије) oliba vahvištadud vll 1835 i 1838. Nügüdläine 16nz' lugul Konstitucii om olmas vlpäi 2006, se vajehti 1990-nden voden Konstitucijad Serbii da Mustmägi-valdkundan čihodamižen tagut. Uz' Konstitucii[4] om hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vn 2006 28-29. päivil redukud (53,04 %), se om väges vajehtusita tähäsai.
Remove ads
Geografijan andmused
Valdkundan nell' videndest territorijad sijadase Balkanan pol'saren keskuzpalas, videndez — Keskdunaižel alangištol.
Serbii om mavaldkundröunoiš kahesanke valdkundanke: Horvatijanke (röunan piduz — 262 km) i Bosnijan da Gercegovinanke (371 km) päivlaskmas, Mad'jaranmanke pohjoižes (174 km), Romanijanke pohjoižpäuvnouzmas (546 km), Bolgarijanke päuvnouzmas (367 km), Pohjoižmakedonijanke suves (283 km), Albanijanke (111 km) da Mustmäginke (250 km) suvipäivlaskmas[5]. Röunoiden ühthine piduz om 2364 kilometrad[3].
Kaikiš korktemb čokkoim om Džeravic-mägi, 2656 m kortte meren pindan päl[6].
Londuseližed pävarad oma metallad (vas'k, hahktin, cink) i bur hil'; toižed varad oma toižed metallad (molibden, kuld, hobed, raudkivend, hrom, nikel', litii, boksitad), kivivoi i londuseline gaz valdkundan pohjoižes, azbest, grafit, keitandsol, mec (territorijan 29,1 % vl 2009).
Remove ads
Politine sistem
Ohjandusen form om unitarine konstitucine segoitadud tazovaldkund. Kaik rahvaz valičeb prezidentad (serb.: Председник) videks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Prezident voib pästta parlamentan ühtnijoid radmaspäi.
Parlament om üks'kodine Rahvahan Suim (serb.: Народна скупштина) 250 kaikel rahvahal valitud ezitajanke nelläks vodeks. Parlamentan ühtnijad vahvištadas ohjastust (serb.: Влада).
Valitihe prezidentad jäl'gmäižen kerdan vn 2017 2. päiväl sulakud, Aleksandr Vučič sai vägestust ezmäižes turas (55,06 %, vll 2014−2017 radoi Serbijan päministran). Parlamentan ühtnijoiden edelstrokuižed valičendad oliba vn 2016 24. päiväl sulakud. Päministr om Miloš Vučevič (Милош Вучевић) vn 2024 semendkun 2. päiväspäi. Edeline päministr om Ana Brnabič (Ана Брнабић, 29. kezaku 2017 — 20. keväz'ku 2024).
Administrativiž-territorialine jagand
Kacu kirjutuz: Serbijan administrativiž-territorialine jagand.
Serbii jagase kaks'kümneks ühesaks ümbrikoks (serb.: управни округ), niiden kesken: Belgrad-pälidn da kaks' avtonomišt agjad (Vojevodin, Kosovo da Metohii). Ümbrikod alajagasoiš 211 kundaks (serb.: општине). Nene ühtnikad ühtenzoittas vidhe statistižhe regionha (serbaks статистички регион).
Eläjad
Vl 2013 valdkundan eläjiden lugu oli 7,243,007 ristitud (Kosovo da Metohii-agjata). Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 7,897,937 eläjad vl 1990 (Kosovo da Metohii-agjata).
Rahvahad (vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe, albanijalaižiden enambuz boikotirui rahvahanlugemišt) serbalaižed — 83,3 %, mad'jaralaižed — 3,5 %, čiganalaižed — 2,1 %, bosnijalaižed — 2,0 %, toižed rahvahad — 5,7 %, rahvahuden ozutandata — 3,4 %.
Uskondan mödhe (2011, albanijalaižita tobman palan): ortodoksižed hristanuskojad — 84,6 %, katolikad — 5,0 %, islamanuskojad — 3,1 %, protestantad — 1,0 %, ateistad — 1,1 %, toižed uskojad — 0,8 %, märhapanendata — 4,4 %.
Serbijan toižed järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2011, surembaspäi penembha): Novi Sad, Prištin, Niš, Kragujevac, Subotic. Kaik om 24 lidnad Serbijas. Lidnalaižiden pala om 56,4 % (2020).
Remove ads
Ižanduz
Serbii om keskmäižen šingotesen agrariž-industrialine valdkund, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 82,55 mlrd US$ ekvivalentas (79. sija mail'mas; US$12,515 ühtele hengele, 77. sija) vai 191,56 mlrd US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (79. sija mugažo; US$29,040 ühtele hengele, 67. sija). Ižandusen problemad oma irdpol'žen torguindan balansan hronine deficit (5..8 mlrd US$ vodes ekvivalentas), korged radotomudenmär noriden keskes (20,2 % vn 2024 kahtendes fartalas) i istorižikš tehnus lühüdaigaine radinpäiv (1..5 časud). Industrijan päsarakod oma metallurgii (raud, vas'k, alüminii), himine, avtošinoiden tehmine, farmaceftine, mašinansauvomine, likkuimiden pästand, sobiden i meblin edheotandad, sömtegimišt. Maižandusen aluz om saharan tehmine. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.
Kogosüdäiproduktan palad (vn 2012 andmused): maižanduz 10,6 %, tegimišt 28,6 %, holitišiden sfer 70,8 %. Radajiden järgenduz sektoroidme vl 2021: maižanduz 13,9 %, tegimišt 28,9 %, holitišiden sfer 57,1 %.
Valdkundan päeksport om metallad (raud, vas'k, alüminii), himižed produktad (polietilen, räzin), kukuruz; toine eksport — sadmanzikaine, sobad, zelläd, elektroenergii. Importan päižed tavarad: himižed substancijad i produktad, ühthižen kävutandan mašiništ, kivivoi i londuseline gaz, likkuimed, bazižed metallad. Vl 2023 import ületi eksportad läz koumandeshe. EÜ:n mad oma päühtnijoikš irdpol'žes torguindas (Serbijan eksportan 63,2 % i importan 57,0 % vl 2023), sid' Kitai (eksportan 4,0 % i importan 12,2 % sil-žo vodel), Bosnii da Gercegovin (eksportan 6,9 % i importan 2,8 %), Venäma (eksportan 3,9 % i importan 4,3 %), Turkanma (importan 4,7 %), Mustmägi (eksportan 4,3 %).
Remove ads
Galerei
Uz' pert'kulu (Novi Dvor, ende kunigazline) Belgradan keskuzpalas om Serbijan Prezidentan rezidencijaks, eloku 2023
Serbijan ohjastusen päsijaduz Belgradas (Vlada Republike Srbije), kezaku 2007
Serbijan Ülembaine Käskuzkund (Vrhovni sud, Belgrad, heinku 2009)
Serbijan Rahvahanbank (keskuzbank, Narodna banka Srbije), päfater Belgradas, sügüz'ku 2017
Serbijan Rahvahankirjišt (Narodna biblioteka Srbije), Belgrad, keväz'ku 2007
.jpg)
Remove ads
Homaičendad
Irdkosketused
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads