Bitovnit

Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi₃O₈) do čistenga anortita (CaAl₂Si₂O₈). Bitovnit je po definiciji sestavljen iz 30-10 % albita in 70-90 % anortita, zato se ga običajno zapiše s splošno formulo (Ca,Na)[(Al,Si)₂Si₂O₈].^[4] Plagioklazne glinence se brez kemijske analize lahko loči po njihovih lomnih količnikih in gostotah. Bitovnit tako kot drugi plagioklazi kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu. Kristali so sive, bele ali slamnato rumene barve, lahko tudi brezbarvni.

Bitovnit
Nekoliko zaobljen aluvialni kristal bitovnita iz rudnika Dorado, Chihuahua, Mehika; velikost 3,7 × 2 × 1,3 cm
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci
Kemijska formula	(Ca,Na)[Al(Al,Si)Si2O8]
Strunzova klasifikacija	09.FA.35
Klasifikacija DANA	76.01.03.05
Kristalna simetrija	Triklinska pinakoidna 1, prostorska skupina C1
Osnovna celica	a = 8,178 Å, b = 12,870 Å, c = 14,187 Å, α = 93,5°, β = 115,9°, γ = 90,63°, Z = 8
Lastnosti
Molekulska masa	275,01 g/mol
Barva	Brezbarven, bela, siva
Kristalni habit	Običajno kot klavna masa ali zrna brez razvitih kristalnih površin v masivnih agregatih, redkeje tudi kristali, sploščeni na [010]
Kristalni sistem	Triklinski
Dvojčičenje	Običajno albitsko, lahko tudi karlovarsko, manebaško in bavensko
Razkolnost	Popolna na [001], dobra na [010], nepopolna na [110]
Lom	Neraven do školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	6 – 6,5
Sijaj	Steklast, na razkolih bisern
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Specifična teža	2,72 – 2,74
Gostota	2,7 – 2,72 g/cm3, povprečna: 2,71 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+/-)
Lomni količnik	nα = 1,563 – 1,572, nβ = 1,568 – 1,578, nγ = 1,573 – 1,583
Dvolomnost	δ = 0,010 – 0,011
Pleohroizem	Brezbarven
Kot 2V	Izmerjen: 86°, izračunan: 80° - 88°
Disperzija	Močna, r > v
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Diagnostične značilnosti	Videz, dvojčične raze, gostota, lomni količnik
Drugo	IMA ga ne priznava za samostojen mineral
Sinonim	Ab20, An80
Sklici	[1][2][3]

Vsi plagioklazni glinenci se dvojčičijo po albitnem zakonu in tvorijo sklade dvojčkov, ki so debeli od nekaj odlomkov milimetra do nekaj milimetrov. Sloji na površini izgledajo kot raze, ki se v nasrotju s pravimi razami pojavljajo tudi na razkolnih ploskvah. Bitovnit se dvojčiči tudi po karlovarskem, manebaškem in bavenskem zakonu. Popolni dvojčki so kljub pogostemu dvojčičenju redki.^[5]

IMA ga na priznava kot samostojen mineral.

Nahajališča

Bitovnit iz Crystal Baya, Minnesota, ZDA

Bitovnit je kamninotvorni mineral, ki se pojavlja v bazičnih (mafičnih) magmatskih kamninah kot so gabro in anortoziti. Pojavlja se tudi v fenokristih in bazičnih vulkanskih kamninah. V metamorfnih kamninah je redek. Pogosto ga spremljajo pirokseni in olivin.^[2]

Mineral so prvič opisali leta 1835 in ga poimenovali po nahajališču Bytown (sedaj Ottawa) v Kanadi.^[1] Pojavlja se tudi drugod po Kanadi in v ZDA, na otoku Rùm (Škotska), v Angliji, na Norveškem, v Južni Afriki in zahodni Avstraliji.^[1]

Uporaba

Bitovnit se priložnostno uporablja v draguljarstvu. Barve variirajo od bele in slamnato rumene do svetlo rjave. Kamni iz Mehike se tržijo kot zlati sončni kamni, vendar se razlikujejo od pravih sončnih kamnov.