Flandrija

Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto. Obsega severni del Belgije in pokriva območje 13.522 km² (44,29% Belgije). Je ena izmed najbolj gosto poseljenih regij Evrope s približno 480 prebivalci/km². Največje mesto Flandrije je Antwerpen.

Flandrija Vlaanderen
belgijska regija
Zastava Grb
Himna: De Vlaamse Leeuw (Flandrijski lev)
Sedanja Belgijska Flandrija (temno zeleno) znotraj Belgije in Evrope. Bruselj se v nekaterih kontekstih obrabnava kot del Flandrije, v drugih pa ne.
51°0′N 4°30′E
Država	Belgija
Grofija Flandrija	862–1795
Flandrijska skupnost v Belgiji	1970
Regija v Belgiji	1980
Sedež	Bruselj
Upravljanje
• Izvršna oblast	Flandrijske vlada
• Vladajoče stranke (2014–2019)	•Novo flamsko zavezništvo, • Flandrijski krščanski demokrati (CD&V), • Odprti flandrijski liberali in demokrati (Open VLD)
• Ministrski predsednik	Geert Bourgeois (N-VA)
• Zakonodajni orgam	Flandrijski parlament
• Predsednik parlamenta	Jan Peumans (N-VA)
Površina
• Kopno	13.522 km2
Prebivalstvo  (1. januar 2015)
• Skupno	6.444.127 (samo Flandrijska regija)
• Gostota	477 preb./km2
• Uradni jezik	nizozemščina
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166	BE-VLG
Spletna stran	www.vlaanderen.be

Zgodovinsko se ime nanaša na Grofijo Flandrijo, ki se je okoli leta 1000 raztezala od Dovrske ožine do izliva reke Šelde. Od zgodovinske Flandrije sta v sodobni Flandriji ostali samo belgijski pokrajini Zahodna in Vzhodna Flandrija. V 19. in 20. stoletju se je naziv Flandrija kljub temu začel uporabljati za celoten nizozemsko govoreči del Belgije, ki sega do reke Meuse.

Flandrija je imela pomembno vlogo v evropski zgodovini. V poznem srednjem veku so bila mesta Gent, Bruges, Antwerpen in Bruselj ena od najbogatejših mest v Evropi, znana po proizvodnji volnene preje in volnenih tkanin za domači trg in izvoz. Bogastvo je sprožilo kulturni razvoj z izjemnimi dosežki v umetnosti in arhitekturi, ki so se lahko merili s tistimi v Italiji. Belgija je bila v 19. stoletju eno od središč industrijske revolucije, v kateri so Flandrijce prehiteli francosko govoreči Valonci. V drugi polovici 20. stoletja se je flandrijsko gospodarstvo hitro posodobilo in Flandrija je zdaj bogatejša od francosko govorečega juga Belgije.^[1]

Geografsko je Flandrija na splošno ravna in poseduje majhen del severnomorske obale. Večji del pokrajine je rodoviten in gosto naseljen. Na zahodu meji na Francijo, na severu in vzhodu na Nizozemsko in na jugu na Valonijo. Prestolnica Bruselj je enklava znotraj Flandrijske regije. Flandrija sama ima več eksklav: Voeren na vzhodu med Valonijo in Nizozemsko in Baarle-Hertog na severu, ki je sestavljen iz 22 eksklav na Nizozemskem.

Administrativne enote

Province v Flandriji

Flandrijo sestavlja pet provinc, od katerih se vsaka naprej deli na administrativna okrožja, ta pa na občine (skupno je v Flandriji 308 občin).

Mesto Bruselj, sedež flandrijskega parlamenta, je v Bruseljski regiji (tudi Regija Bruselj glavno mesto), ki ga obkroža pokrajina Flandrijski Brabant. V Bruslju je tako flandrijska skupnost kot francoska, obe imata tukaj tudi svoje institucije.

provinca		glavno mesto	Administrativna okrožja	prebivalci (1/1/2017)	območje	gostota preb.
1	Antwerpen	Antwerpen	Antwerpen, Mechelen, Turnhout	1.836.030	2.867 km²	640 / km²
2	Limburg	Hasselt	Hasselt, Maaseik, Tongeren	867.413	2.414 km²	359 / km²
3	Oost-Vlaanderen	Gent	Aalst, Dendermonde, Eeklo, Gent, Oudenaarde, Sint-Niklaas	1.496.187	2.991 km²	500 / km²
4	Vlaams-Brabant	Leuven	Halle-Vilvoorde, Leuven	1.129.849	2.106 km²	536 / km²
5	West-Vlaanderen	Brugge	Brugge, Diksmuide, Ieper, Kortrijk, Oostende, Roeselare, Tielt, Veurne	1.186.532	3.125 km²	380 / km²

Gospodarstvo

Flandrija je sedež raznovrstnega sodobnega gospodarstva, s poudarkom na raziskavah in razvoju. Mnoga podjetja tesno sodelujejo z lokalnimi in raziskovalnimi središči za razvoj novih izdelkov in storitev. ^[2]

Demografija

Mesta

Karta Flandrijskega diamanta v Belgiji.

Največja mesta v regiji so (s številom prebivalcev 1. januarja 2017) ^[3]:

• Antwerpen (520.504)
• Gent (259.083)
• Brugge (118.187)
• Leuven (100.291)
• Mechelen (85.665)
• Aalst (84.859)
• Hasselt (77.124)
• Kortrijk (75.736)
• Sint-Niklaas (76.028)
• Ostende (70.994)
• Genk (65.986)
• Roeselare (61.657)

Flandrijski diamant (nizozemsko Vlaamse Ruit) je ime osrednjega popularnega območja v Flandriji in je sestavljeno iz več mest kot so Antwerpen, Gent, Leuven in Mechelen. Na tem območju živi približno 5.500.000 ljudi.

V Belgiji ni nobenega nacionalnega ali zveznega koncepta ali priznanja policentričnega somestja, ki ga sestavljajo Bruselj in katera koli druga glavna belgijska metropolitanska območja, ki so sorazmerna glede na nacionalno prestolnico (leži v polmeru približno 50 kilometrov okoli Bruslja). Zadeva je izključna pristojnost regionalnih oblasti, zato je samostojna flandrijska vlada v devetdesetih letih razvila geografski in socialno-ekonomski koncept Vlaamse Ruit ali "Flandrijski diamant". Francoska različica je Valonski trikotnik, ki ga sestavljajo Bruselj in tri valonska metropolitanska območja in sicer Mons, Charleroi in Namur. ^[4][5]

Jezik

Uradni jezik je nizozemščina, včasih pogovorno imenovan flamščina. Glavne narečne skupine so zahodno flamska, vzhodno flamska, brabantska in limburška.

Občine z jezikovnimi območji blizu Bruslja

Francosko se lahko uporablja za določene upravne namene v omejenem številu tako imenovanih "občin z jezikovnimi zmogljivostmi" okoli Bruseljske regije in na meji z Valonijo.

"Rimske občine" (okrog Bruslja) so Drogenbos, Kraainem, Linkebeek, Sint-Genesius-Rode, Wemmel in Wezembeek-Oppem. Bruselj je bil prvotno nizozemsko govoreče mesto, vendar je bil v 19. in 20. stoletju pofrancozen in je sedaj večinoma francosko govoreč. Nekaj občin v flamski aglomeraciji Bruselj je zdaj tudi francosko govorečih.

Občine z jezikovnimi zmogljivostmi na meji z Valonijo so Bever (francosko Biévène), Herstappe, Mesen (francosko Messines), Ronse (francosko Renaix), Spiere-Helkijn (francosko Espierres-Helchin), Voeren (francosko Fourons)

Glej tudi

• Grofija Flandrija
• Sedemnajst provinc