Fulani

Fulani ali Fulɓe (fulsko Fulɓe, 𞤊𞤵𞤤𞤩𞤫; francosko Peul; hevsko Fulani or Hilani; kanursko Fillata; portugalsko Fula; volofsko Pël; bambarsko Fulaw; tjapsko A̱fa̱taa) so etnična skupina v Sahari, Sahelu in Zahodni Afriki, široko razpršena po regiji. Živijo v številnih državah, predvsem v Zahodni Afriki in severnih delih Srednje Afrike, Južnem Sudanu, Darfurju in regijah blizu obale Rdečega morja v Sudanu. Približno število ljudstva Fula ni znano zaradi nasprotujočih si definicij glede etnične pripadnosti Fula. Različne ocene kažejo, da je po vsem svetu med 25 in 40 milijoni ljudi.^[22]

Fulani, Fula

Fulɓe 𞤊𞤵𞤤𞤩𞤫
Wodaabe Moški Fulbe med Guérewol v Nigru
Skupno število pripadnikov
ocena 38,6 milijonov
Regije z večjim številom pripadnikov
Zahodna Afrika, Severna Afrika, Centralna Afrika
Nigerija	15.300.000 (6,6%)[1]
Senegal	5.055.782 (27,5%)[2]
Gvineja	4.544.000 (33,4%)[3]
Kamerun	3.000.000 (13,4%)[4][5]
Mali	2.840.850 (13,3%)[6]
Burkina Faso	1,800,000 (8,4%)[7]
Niger	1.650.000 (6.5%)[8]
Benin	1.182.900 (8,6%)[9]
Mavretanija	900.000 (18,3%)[10]
Gvineja Bissau	623.646 (30%)[11]
Gambija	449.280 (18,2%)[12]
Čad	334.000 (1,8%)[13]
Sierra Leone	310.000 (5%)[14]
Centralnoafriška republika	250.000 (4,5%)[15]
Sudan	204.000 (0,4%)[16]
Togo	110.000 (1,2%)[17]
Gana	4240 (0,01%)[18]
Alžirija	4000 (0,01%)
Slonokoščena obala	3800 (0,02%)[15]
Južni Sudan	3000 (0,02%)[19]
Jeziki
fulanščina • francoščina • portugalščina • angleščina • arabščina • Hausa
Religija
Predvsem Islam[20]
Sorodne etnične skupine
Toucouleur, Hausa, Tebu, Sereri, Songhai, Tuaregi[21]

Precejšen delež ljudstva Fula – tretjina oziroma približno 7 do 10 milijonov – se ukvarja z živinorejo, njihova etnična skupina pa ima največjo nomadsko pastoralno skupnost na svetu.^[23] Večino etnične skupine Fula sestavljajo polnomadski ljudje, pa tudi stalno naseljeni kmetje, učenjaki, obrtniki, trgovci in plemstvo.^[24] Kot etnično skupino jih povezuje jezik fulanščina, njihova zgodovina in kultura. Fulani so skoraj v celoti muslimani, majhna manjšina pa je kristjanov in animistov.

Številni zahodnoafriški voditelji so fulanskega porekla, vključno z nekdanjim predsednikom Nigerije Muhammadujem Buharijem; prvim predsednikom Kameruna Ahmadoujem Ahidjom; nekdanjim predsednikom Senegala Mackyjem Sallom; predsednikom Gambije Adamo Barrowom; predsednikom Gvineje Bissau Umarom Sissocom Embalójem; gvinejskim premierjem Bahom Ouryjem; in malijskim premierjem Bouboujem Cisséjem. Zasedajo tudi položaje v pomembnih mednarodnih institucijah, kot so namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina J. Mohammed; 74. predsednik Generalne skupščine Združenih narodov Tijjani Muhammad-Bande; in generalni sekretar OPEC-a Mohammed Sanusi Barkindo.

Izvor

Dva Fulana

Etnični izvor Fulanov ostaja še danes nejasen. Zgodnji evropski etnologi 19. in 20. stoletja so bili glede njihovega izvora zelo razdeljeni. Nekatere teorije, ki so sledile hamitski teoriji, so domnevale, da Fulani izvirajo od Hama, Noetovega sina; druge pa so jim pripisovale judovsko-sirijsko, včasih celo evropsko poreklo.

Množico nasprotujočih si pristopov je mogoče pojasniti z nekoliko tujim značajem Fulanov. Fenotip nekaterih posameznikov se precej razlikuje od fenotipa sosednjih etničnih skupin. Poleg tega Fulani tradicionalno prakticirajo strogo endogamijo, kar vodi v široko izolacijo, ki jo še dodatno krepi njihov prav tako tradicionalni nomadski način življenja.

Druga razlaga za evropske poskuse etnogenetske lokacije Fulanov je v dejstvu, da so v času kolonizacije imeli prevladujoč položaj v Zahodni Afriki. Evropejci so poskušali uskladiti to vojaško premoč s hipotetično premočjo 'bele rase'. V tem primeru so Fulani predstavljali 'degeneriranega' predstavnika te rase, ki pa je moral zaradi svojega izvora vseeno dokazati minimalno superiornost nad Črnci.

Ta predstavitev je zastarela, saj Fulani tako kulturno kot jezikovno očitno pripadajo zahodnoafriški sferi. Kljub temu nekatere vzporednice z nomadskimi ljudstvi vzhodne Afrike ne izključujejo morebitnega vzhodnoafriškega izvora ali vsaj močnega vpliva.

Fulani se danes sami vidijo kot potomce mekanskih Arabcev, ki so spremljali preroka Mohameda. To stališče je posledica vpliva islama in je v nasprotju s starodavnimi politeističnimi prepričanji Fulanov. Fulanska ustna izročila govorijo o mitski deželi izvora, Héli e Yôyo, med reko Milio in 'Morjem veselja'. Pravijo, da so živeli v tej deželi in da je bilo dvaindvajset njenih vladarjev Fulanov. Vendar pa jih je po tem, ko so grešili, njihov vrhovni bog, Geno, Večni, izgnal iz Héli e Yôyo. Ta zgodba v bistvu ustreza mitom o izvoru mnogih ljudstev, po katerih so bili zaradi padca iz milosti izgnani iz zemeljskega raja.

Kljub temu obstajajo poskusi, da bi deželo našli. Gvinejski avtor Tierno Monénembo v svojem delu Peuls enači Héli e Yôyo z Egiptom. Ta leži med Nilom in Rdečim morjem.^[25]

Ta teza je vsaj delno skladna s teorijo, ki jo je predstavil Alain Anselin.^[26] Z uporabo primerjalnih metod jezikoslovne arheologije Anselin sklepa, da etnogeneza Fulanov sega precej nazaj v predkrščanske čase in jo je mogoče locirati v vzhodni Afriki. Iz Etiopskega višavja so se klani bojevnikov, ki so se ukvarjali z živinorejo, premaknili v severni Egipt in tam srečali indijske tamilske pastirje. Skupaj so se v 2. stoletju pred našim štetjem preselili v gosto poraslo osrednjo Saharo. Ostanki tega obdobja bi lahko bile skalne poslikave v gorovju Tassili, ki kažejo vzporednice z življenjskim slogom današnjih fulanskih pastirjev. Anselin je tudi ugotovil, da so različna imena klanov (Diallo, Ka, Kan, Dicko) podobna tamilskemu jeziku.^[27]

Zgodovina

Že leta 1000 n. št. so se v Senegalu zaradi cvetoče transsaharske trgovine razvile pomembne urbane kulture. Fulanski jezik, fulfulde ali ful, se je v dolini reke Senegal razvil že pred 10. stoletjem. Med letoma 1300 in 1350 so se prvi Fulani preselili iz Futa Toro na ozemlje držav Hausa in v Bornu. Arabski avtor Al-Makrizi (1364–1442) omenja njihovo prisotnost na teh območjih.^[28] Denanke je bila animistična fulanska država v Senegalski dolini od leta 1517 do 1776.

Skozi stoletja so se mnogi Fulani stalno naselili. Do konca 17. stoletja so se nekateri že spreobrnili v islam. Tudi raziskovalec Richard Jobson, ki se je leta 1620–1621 odpravil na odpravo na reko Gambijo, je tam srečal Fulane. Med fulanskim džihadom so Fulani ustanovili več imperijev, kot je bil Alfa Ba leta 1725 v Futa Djalonu. Leta 1775 je muslimanski Torobbe Fulani razglasil džihad proti poganskim Dayankobe Fulanom v Futa Toro, med Senegalom in Ferlom.^[29]

Pomembni viri za zgodovino Fulanov so evropska potovalna poročila. V poročilu o svojih potovanjih iz let 1795–1796 Mungo Park omenja fulanski imperij Bondu v današnjem Zgornjem Senegalu. V poročilu o svojem drugem potovanju iz let 1805–1806 govori o vojaških spopadih med Fulani in njihovimi sosedi na območju Timbuktuja in Zgornjega Nigra.^[30] Dixon Denham, ki je raziskoval Čadsko jezero med letoma 1822 in 1824, je opisal večja fulanska naselja v teh regijah, gorovje Mandara vzhodno od Bornuja in dolino Shari.^[31]

Fulanske džihadske države v zahodni Afriki, okoli leta 1830

Do začetka 19. stoletja je bila večina Fulanov muslimanov. Okoli leta 1800 je marabut po imenu Alfa Muhammad Diobo ustanovil mesto Say na ozemlju današnje zvezne države Niger. To je sprožilo reformno gibanje med Fulani v osrednjem Sudanu, ki je doseglo vrhunec z ustanovitvijo kalifata Sokoto. Ustanovitelj te države s središčem v severni Nigeriji je bil Usman dan Fodio (1754–1817). Okoli leta 1808 so njegovi fulanski borci napadli Šehuje iz Bornuja, ki so jih s pomočjo Muhammada al-Amīna al-Kanemija leta 1810 uspeli odbiti. Vendar je Usman dan Fodio leta 1810 premagal Havse. Leta 1836 so Fulani uničili kraljestvo Oyo v današnji Nigeriji.

Kalifat Sokoto je obsegal več sestavnih držav, vključno z emiratom Adamaua v današnjem severnem Kamerunu, ki ga je leta 1810 ustanovil Usmanov učenec Modibo Adama in emiratom Gandu, ki ga je približno v istem času ustanovil njegov brat Abdullahi dan Fodio. Nupe, Emirat Liptako in Djelgodji so bili dolgoletni vazali Ganda.

Fulanske države v Adamaui so vsako leto razglašale svete vojne, predvsem zato, da bi pridobile plen z okoliških ozemelj. Ta plen so večinoma sestavljali sužnji, ki so bili potrebni za njihovo gospodarstvo in so omogočali trgovino z Evropejci.^[32]

Druga fulanska država, neodvisna od kalifata Sokoto, je bil Massinski imperij, ki ga je leta 1862 ustanovil Al-Hadž Omar. Fulanske imperije so konec 19. stoletja osvojile kolonialne sile Francija, Velika Britanija in Nemčija.

Gorska regija v jugovzhodnem Senegalu, ki jo tradicionalno naseljuje ljudstvo Fulani, je bila leta 2012 dodana na seznam svetovne dediščine Unesca kot Dežela Bassari: Kulturne krajine Bassarij, Ful in Bedik.^[33]

Od leta 2016 muslimanski polnomadski pastirji Fulani v Nigeriji izvajajo teroristične napade s strelnim orožjem na pretežno krščanske sedeče kmete, kar je povzročilo na stotine smrtnih žrtev.^[34]

23. marca 2019 je bilo v tako imenovanem pokolu Ogossagou v osrednjem malijski provinci Ogossagou ubitih 160 pripadnikov ljudstva Fulani. Pokol naj bi izvedle dogonske milice in varnostne sile. To je sprožilo val demonstracij v Maliju, ki so vlado prisilile k odstopu avgusta 2020.^[35]

Kultura in družba

Fulani v Maliju

Fulanska ženska na tržnici Sangha, 1992

Fulani so tradicionalno nomadsko ljudstvo, čeprav je večina verjetno zaradi islamizacije postala stalno naseljena. Tradicionalno Fulani sledijo strogemu kodeksu, Pulaaku. Pulaaku narekuje, kako naj se Fulani obnašajo v vsaki situaciji; določa njihovo celotno družbeno strukturo. Pulaaku je način življenja, ki je temelj fulanske kulture. Je norma odnosov, ki hierarhično strukturira in jasno ureja družbene odnose. Izogibati se je treba vsemu, kar bi lahko bilo sramotno za družino, in storiti je treba vse, kar spodbuja prestiž, moč in harmonijo.^[36]

Pulaaku temelji na treh stebrih:

1. munyal: Samokontrola – Pullo se mora vedno obnašati mirno in se ne sme prepustiti svojim čustvom.
2. semteende: Zadržanost in predvsem poštenost, kar je za Pullo zelo pomembno.
3. hakkile: Um je ena najpomembnejših lastnosti ljudstva Pullo – ljudstvo Pullo mora biti modro in izobraženo, saj se le modrost lahko obvladuje in živi skromno.

Iz teh treh načel lahko izpeljemo naslednja pravila:

1. wata a hersa: Ne bodi vzrok za sramoto!
2. wata a hula: Ne boj se!
3. wata a fena: Ne laži!

Neupoštevanje pravila Pulaaku bo povzročilo izgon iz skupnosti Fulani. Vendar pa razumevanje jezika Pulaaku zahteva temeljito razumevanje jezika.

Njihov jezik, ful ali fulfulde (zahodno narečje se pogosto imenuje pulaar/poular), spada v zahodnoatlantsko vejo (atlantski jeziki) zahodnosudanske podskupine nigersko-kongoške jezikovne družine. (Jezikovna koda: ful po ISO 639.) Zaradi svoje slovnice fulfulde na splošno velja za enega najbolj zapletenih jezikov, kar jih obstaja.

V fulanski kulturi ima krava prednost. V tradicionalni fulanski religiji je bog Geno, vrhovni bog, ustvaril svet iz kapljice mleka, ki jo je prejel od prvobitne krave Itoori. Včasih jo enačijo s Hator, staroegipčansko boginjo ljubezni; prvobitno kravo Itoori lahko razumemo tudi kot Horovo hišo; hodhorde hoori ali ht-hr za Hator, v sebi vsebuje boga Hora.

Geno je nato ustvaril kravo, moškega in žensko. Žensko je postavil za kravo in moškega za žensko. Fulani dajejo največjo vrednost svojim živalim; to gre tako daleč, da nekateri storijo samomor, če izgubijo svojo čredo. Mnogi Fulani jokajo ob izgubi svojih živali, še posebej ob izgubi najmočnejšega bika v čredi, Ngaari Mawndi (ime se je uporabljalo tudi kot vzdevek za kralje senegalske dinastije Deyniankoobe). Zato mleko velja za božansko vodo, ki človeka naredi neranljivega.

Tudi imena klanov imajo pomen. Fulani imajo štiri glavne klane, vsak razdeljen na podklane: Bâ, Diallo (tudi Ka ali Dia), Barry in Sow.

Bâ veljajo za učenjake; so še posebej podkovani v znanstvenih in posvetnih zadevah, pa tudi v duhovnih. Diallo so bojevniki in imajo vojaški odnos. Barryji so tako trgovci kot vladarji, ki imajo politično moč. Sow so pobudniki in so najbolj podkovani v govedoreji.

Vendar pa je ta klasifikacija danes v veliki meri odpravljena zaradi kolonializma in pretresov modernosti.

Tetoviranje okoli ust

Oblačila

Tradicionalna oblačila Fulanov so pisana, oklapna oblačila. Za fulanske ženske so značilne risbe s kano na obrazu. Moški nosijo značilne turbane in tančice za obraz, zaradi katerih so fizično podobni Tuaregom. Značilen je tudi stožčast slamnik, ki ga nekateri še vedno nosijo.

Spremembe telesa

Ženske pogosto nosijo več uhanov v vsakem ušesu. Deklicam jih prebodejo od enega leta starosti dalje z iglo in volneno nitjo. Nit se najprej zaveže v uho, prebodeno območje pa se podrgne z maslom, da se zaščiti pred okužbo in muhe.^[37] Pogosti so tudi pirsingi septuma med ženskami. Ženske si tudi tetovirajo predel ust nad ustnicami z indigom.