Volastonit

Volastonit je kalcijev silikatni mineral s kemijsko formulo CaSiO₃. Majhen del kalcija je lahko zamenjan z železom ali manganom. Mineral je po navadi bele barve. Volastonit nastaja kadar je onečiščen apnenec ali dolomit izpostavljena visokim temperaturam in tlakom, včasih tudi v prisotnosti silikatnih tekočin, kakršne so v skarnih ali kontaktnih metamorfnih kamninah. Med spremljajočimi minerali so najpogostejši granati, vezuvianit, diopsid, tremolit, epidot, plagioklazni glinenci, piroksen in kalcit.

Volastonit
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: otočni silikati (inosilikati)
Kemijska formula	Kalcijev silikat, CaSiO3
Strunzova klasifikacija	09.DG.05
Klasifikacija DANA	65.02.01.01a
Kristalna simetrija	Triklinska pinakoidna 1, prostorska skupina: P1
Osnovna celica	a = 7,94 Å, b = 7,32 Å, c = 7,07 Å, Z = 6, α = 90,033°, β = 95,367°, γ = 103,433°, V = 397,92 Å
Lastnosti
Molekulska masa	116,16 g/mol
Barva	Bela, brezbarvna ali siva
Kristalni habit	Masiven, ploščičast, žarkast, kompakten ali vlaknat, redko tudi v ploščatih kristalih
Kristalni sistem	Triklinski
Dvojčičenje	Navadno
Razkolnost	Popolna na {100}, dobra na {102} in {001}
Lom	Razcepljen do neraven
Trdota	4,5 – 5,0
Sijaj	Steklast, na razkolnih ploskvah bisern do moten
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Gostota	2,86 – 3,09 g/cm3, izračunana: 2,91 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,616 - 1.640, nβ = 1,628 – 1,650, nγ = 1,631 – 1,653
Dvolomnost	δ = 0,015 maks.
Kot 2V	Izračunan: 44º - 50º, izmerjen: 40º
Disperzija	Razločna, r > v
Tališče	1540 °C
Topnost	Topen v HCl, netopen v vodi
Najpogostejše nečistoče	Fe, Mn, Mg
Sklici	[1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Domače ime	Gramit

Ime je dobil po angleškemu kemiku in mineralogu Williamu Hydeu Wollastonu (1766–1828).

Sestava

Volastonit je sestavljen iz dveh glavnih komponent: CaO in SiO₂. V čistem mineralu je vsebnost obeh kompomnent približno enaka: 48,3% CaO in 51,7% SiO2. Kalcij je lahko, na primer v rodonitu, delno zamenjan z železom, manganom in magnezijem.^[6] Volastonit lahko tvori niz trdnih raztopin CaSiO₃ - FeSiO₃ in MnSiO₃ - CaSiO₃.^[7]

Struktura

Volastonit kristalizira v Triklinski triklinskem kristalnem sistemu s šestimi osnovnimi enotami v osnovni celici. Mineral so zaradi razmerja Si:O = 1:3 uvrščali med piroksene, dokler niso leta 1931 ugotovili, da so v volastonitu vsi trije tetraedri [SiO₂] vgrajeni v polimerno verigo, medtem ko sta v piroksenih vgarajena samo dva.^[8]

• 
  Osnovna celica volastonita
• 
  Razporeditev tetraedrov [SiO₂] v piroksenih in volastonitu

Geološka nahajališča

Volastonit se običajno nahaja v termično metamorfiranem nečistem apnencu in preperelih apnenčastih sedimentih, ki so prišli v stik s silicijevim dioksidom. Pojavlja se tudi kot nečistoča v magmatskih kamninah. Volastonit je v večini omenjenih nahajališč nastal v reakciji med kalcitom in kremenom:^[7]

CaCO₃ + SiO₂ → CaSiO₃ + CO²

Mineral lahko nastaja tudi v skarnu v difuzijski reakciji med peščenjakom in kalcijem iz apnenca.^[7]

V Sloveniji so volastonit našli na Pohorju.^[5]

Uporaba in proizvodnja

Volastonit je zaradi velike bistrosti in beline, majhnega navzemanja vode in olja in majhne vsebnosti hlapnih komponent zelo uporaben predvsem v industriji keramike, zavornih oblog in sklopk, predelavi kovin ter polnilo za barvne premaze, papir in plastiko. Večina volastonita se porabi v industriji keramičnih ploščic.^[7] Bolj nečist mineral se uporablja v proizvodnji kamene volne in kot okrasni kamen v gradbeništvu.^[6]

Največji proizvajalec volastonita je Kitajska, ki proizvede več kot plovico svetovne proizvodnje (300.000 t/leto). Sledijo ji Indija (177.000 t), Mehika (43.000 t) in Finska (20.000 t).^[9][10]

Glej tudi

• Seznam mineralov
• Seznam mineralov v Sloveniji

Zunanje povezave

• Varnostni list Arhivirano 2007-08-15 na Wayback Machine.