Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Mangan, ₂₅Mn

Mangan
Izgovarjava	IPA: [maŋˈgaːn]
Videz	srebru podobna kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Mn)	54938043(2)[1]
Mangan v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Mn ↓ Tc krom ← mangan → železo
Vrstno število (Z)	25
Skupina	skupina 7
Perioda	perioda 4
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d5 4s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 13, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1246 °C
Vrelišče	2061 °C
Gostota (blizu s.t.)	7,21 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	5,95 g/cm3
Talilna toplota	12,91 kJ/mol
Izparilna toplota	221 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,32 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 955 1.074 1.220 1.418 1.682 2.060
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7 (odvisno od oksidacijskega stanja, kisel, bazni ali amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,55
Ionizacijske energije	1.: 717,3 kJ/mol 2.: 1509,0 kJ/mol 3.: 3248 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 127 pm
Kovalentni polmer	Nizki spin: 139±5 pm Visoki spin: 161±8 pm
Spektralne črte mangana
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​telesno centrirana kubična (tck)
Hitrost zvoka tanka palica	5150 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	21,7 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	7,81 W/(m⋅K)
Električna upornost	1,44 µΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetic
Magnetna susceptibilnost	(α) +529,0·10−6 cm3/mol (293 K)[2]
Youngov modul	198 GPa
Stisljivostni modul	120 GPa
Mohsova trdota	6,0
Trdota po Brinellu	196 MPa
Številka CAS	7439-96-5
Zgodovina
Odkritje	Carl Wilhelm Scheele (1774)
Prva izolacija	Johann Gottlieb Gahn (1774)
Najpomembnejši izotopi mangana
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 52Mn sint. 5,6 d ε 52Cr β+ 52Cr γ – 53Mn sled 3,74×106 let ε 53Cr 54Mn sint. 312,03 d ε 54Cr γ – 55Mn 100% stabilen
Kategorija: Mangan prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Mangan je sivkasto-bela kovina, na videz podobna železu. Je trdna in zelo krhka kovina, ki se težko tali, a zlahka oksidira. Manganska kovina je feromagnetna le po posebni obdelavi.

Najpogostejša oksidacijska stanja mangana so +2, +3, +4, +6 in +7, čeprav opažajo tudi oksidacijska stanja od +1 do +. Mn²⁺ v bioloških sistemih pogosto tekmuje z Mg²⁺ in spojine mangana, kjer je oksidacijsko stanje +7, so močni oksidacijski agenti.

Barve vodnih raztopin z manganovimi ioni v različnih oksidacijskih stanjih:

Mn²⁺ - brezbarvna

MnO₂ (Mn⁴⁺) - rjava

MnO₄^2- (Mn⁶⁺) - petrolejsko zelena

MnO₄^- (Mn⁷⁺) - vijolična

Spojine :

• MnO₂ = manganov oksid (tudi manganov (IV) oksid, zastarelo:manganski superoksid, manganski peroksid) ... Mineraloška imena: rjavi manganovec, piroluzit, polianit, psilomelan
• Mn₃O₄ = Najstabilnejši manganov oksid ... Mineraloška imena: hausmanit,...