1904 - Wikiwand

Dogodki

7. januar - uveden je prvi mednarodni signal za stisko, CQD.
12. januar -
- ljudstvo Herero v Nemški jugozahodni Afriki (danes Namibija) prične z uporom proti nemški kolonialni oblasti.
- Henry Ford z avtomobilom doseže 147,5 km/h in postavi nov kopenski hitrostni rekord.
23. januar - Združene države Amerike odkupijo pravico do nadzora nad ozemljem, kjer bo potekal Panamski prekop, od Francije za 40 milijonov USD.
8. februar - z japonskim napadom na Lushun v Mandžuriji se začne rusko-japonska vojna.
28. februar - na Portugalskem je ustanovljen klub Benfica.
31. marec - britanska odprava v Tibet: britanske sile pod vodstvom Francisa Younghusbanda pri vasi Guru naletijo na odpor Tibetancev, ki doživijo hud poraz.
8. april - Francija in Združeno kraljestvo skleneta srčno zvezo, s čimer nastane antanta.
30. april - odprta je Prodajna razstava Louisiane, svetovna razstava v St. Louisu, Missouri, ZDA.
4. maj - ameriški vojaški inženirji pričnejo z delom na Panamskem kanalu.
21. maj - ustanovljena je Mednarodna federacija nogometnih zvez (FIFA)
15. junij - v požaru, ki izbruhne na parniku General Slocum na reki East River v New Yorku, umre več kot 1000 ljudi.
16. junij - finski nacionalist Eugen Schauman izvede atentat na generalnega guvernerja kneževine Finske Nikolaja Bobrikova.
28. junij - danska potniška ladja SS Norge nasede pri otočku Rockall v Atlantskem oceanu, pri čemer umre 635 potnikov in članov posadke.
29. junij - Moskvo prizadene hud tornado, ki uniči nekaj predmestij in okrožje Lefortovo.
21. julij - konec gradnje transsibirske železnice.
3. avgust - britanska odprava v Tibet: britanske sile zavzamejo Laso.
11. avgust - nemški poveljnik Lothar von Trotha premaga uporne Herere v bitki pri Waterbergu, začetek genocida nad Hereri in Namaki v Nemški jugozahodni Afriki.
17. avgust - pričetek gradnje prekooceanke RMS Lusitania.
18. avgust - pričetek gradnje prekooceanke RMS Mauretania.
29. avgust–3. september - v St. Louisu, ZDA, potekajo tretje Olimpijske igre moderne dobe, kot del svetovne razstave.
21. oktober - rusko-japonska vojna: ruska baltska flota pomotoma strelja na britanske ribiške ladje v Severnem morju, kar skoraj privede do vojne med državama.
27. oktober - odprta je prva proga newyorške podzemne železnice.
3. december - Charles Dillon Perrine odkrije Himalijo, največjega od Jupitrovih naravnih satelitov.
6. december - ameriški predsednik Theodore Roosevelt oznani dopolnilo Monroejeve doktrine, po katerem lahko Združene države Amerike intervenirajo kjerkoli na zahodni polobli v primeru nestabilnosti katere od latinskoameriških vlad.
27. december - premierna uprizoritev gledališke igre o Petru Panu v Londonu.

Rojstva

13. januar - Bogomir Magajna, slovenki pisatelj, zdravnik in urednik (* 1963)
26. januar - Seán MacBride, irski politik, nobelovec († 1988)
14. februar - Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom, astrofizik (* 1994)
21. februar - Aleksej Kosigin, ruski politik (* 1980)
1. marec - Glenn Miller, ameriški glasbenik (* 1944)
4. marec -
- Abraham Izakovič Alihanov, ruski fizik (* 1970)
- George Gamow, rusko-ameriški fizik in kozmolog (* 1968)
5. marec - Karl Rahner, avstrijski katoliški teolog (* 1984)
7. marec - Reinhard Heydrich, nemški nacistični politik (* 1942)
18. marec - Srečko Kosovel, slovenski pesnik in publicist (* 1926)
20. marec - Burrhus Frederic Skinner, ameriški psiholog (* 1990)
1. april - Nikolaj Barzarin, ruski general (* 1945)
6. april - Kurt Georg Kiesinger, nemški politik (* 1988)
8. april - John Hicks, britanski ekonomist, nobelovec (*1989)
21. april - Odilo Globocnik, avstrijski inženir, politik, častnik in vojni zločinec (* 1945)
22. april - Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik (* 1967)
4. maj - Um Kultum, egiptovska pevka in igralka (* 1975)
6. maj - Harry Martinson, švedski pisatelj, nobelovec (* 1978)
11. maj - Salvador Dalí, katalonski slikar, († 1989)
17. maj - Jean Gabin, francoski filmski igralec († 1976)
2. junij -
- René Lacoste, francoski tenisač in modni oblikovalec († 1996)
- Johnny Weissmuller, nemško-ameriški plavalec in igralec († 1984)
5. julij - Ernst Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti († 2005)
12. julij - Pablo Neruda, čilenski pesnik in diplomat, nobelovec († 1973)
24. julij - Nikolaj Gerasimovič Kuznecov, ruski admiral († 1974)
28. julij - Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, nobelovec († 1990)
4. avgust - Witold Gombrowicz, poljski pisatelj in dramatik († 1969)
7. avgust - Slavko Jan, slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog († 1987)
22. avgust - Deng Xiaoping, kitajski politik († 1997)
29. avgust - Werner Forßmann‎, nemški zdravnik, nobelovec († 1979)
15. september - Umberto II., italijanski kralj in maršal († 1983)
26. september - Edvard Kocbek, slovenski pesnik in politik († 1981)
2. oktober - Graham Greene, angleški pisatelj († 1991)
3. oktober - Charles J. Pedersen, ameriški kemik, nobelovec († 1989)
22. november - Louis Eugène Félix Néel, francoski fizik, nobelovec († 2000)
25. december - Gerhard Herzberg, nemško-kanadski fizik in kemik, nobelovec († 1999)

Nobelove nagrade

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1870. 1880. 1890. - 1900. - 1910. 1920. 1930.
Leta:	1901 · 1902 · 1903 · 1904 · 1905 · 1906 · 1907
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Rojstva

Smrti

Nobelove nagrade