1991

Januar – marec

5. januar – gruzijska vojska napade glavno mesto Južne Osetije Chinvali; začetek vojne v Južni Osetiji.
8. januar – srbske oblasti si iz primarne emisije pri Jugoslovanski narodni banki prisvojijo 1,4 milijarde dolarjev (18 milijard in 243 milijonov dinarjev) za svoje potrebe – začetek razpada jugoslovanskega ekonomskega sistema.
13. januar – sovjetske sile zasedejo Vilno da bi preprečile osamosvajanje Litve.
17. januar –
- zalivska vojna: z zračnimi napadi na cilje v Iraku se prične operacija Puščavski vihar.
- Harald V. postane kralj Norveške ob smrti svojega očeta Olafa V.
26. januar – s strmoglavljenjem diktatorja Mohameda Siada Barreja se prične državljanska vojna v Somaliji.
7. februar – Začasna irska republikanska armada izvede napad z minometom na uradno rezidenco britanskega premierja Johna Majorja med sestankom kabineta.
9. februar – razpad Sovjetske zveze: volivci v Litvi na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
15. februar –
- predstavniki Češkoslovaške, Madžarske in Poljske povežejo države v t. i. Višegrajsko skupino za medsebojno pomoč pri prehodu v svobodno tržno gospodarstvo.
- zalivska vojna: ameriške enote prečkajo mejo med saudsko-kuvajtsko mejo in pričnejo prodirati proti glavnemu mestu; začetek kopenske faze operacije Puščavski vihar.
20. februar – slovenska skupščina s sprejetjem 19. amandmaja k ustavi izstopi iz pravnega reda SFRJ.
26. februar – iraški voditelj Sadam Husein oznani umik iraških sil iz Kuvajta; te ob odhodu vžgejo kuvajtska naftna polja.
3. marec –
- razpad Sovjetske zveze: volivci v Latviji in Estoniji na referendumih izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
- naključni mimoidoči posname kako losangeleški policisti brutalno pretepajo črnskega prestopnika Rodneyja Kinga.
15. marec –
- zaradi neuspeha predloga JLA da se v Jugoslaviji razglasijo izredne razmere odstopi predsednik Predsedstva Borisav Jović.
- združena Nemčija formalno pridobi popolno neodvisnost, ko se članice Zavezniškega nadzornega sveta odpovejo vsem preostalim pravicam.
31. marec –
- razpad Sovjetske zveze: volivci v Gruziji na referendumu izglasujejo neodvisnost od Sovjetske zveze.
- v Albaniji potekajo prve večstrankarske volitve po padcu režima Hodževega naslednika Ramiza Alie.

April – junij

3. april – Varnostni svet OZN sprejme resolucijo 687 o prekinitvi ognja, po kateri mora Irak uničiti vse biološko in kemično orožje ter balistične izstrelke z dometom nad 150 km.
29. april – eden najhujših tropskih ciklonov v zgodovini prizadene jugovzhod Bangladeša; v divjanju nevihte umre približno 138.000 ljudi, 10 milijonov jih ostane brez domov.
2. maj – spopad v Borovem selu: v oboroženem spopadu v vasi Borovo pri Vukovarju umre 12 hrvaških policistov in trije Srbi, zaradi česar posreduje JLA; dogodek predstavlja eno pomembnejših zaostritev odnosov v tem letu, ki so privedli do vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
18. maj – Somaliland razglasi neodvisnost od Somalije.
19. maj – hrvaški volivci na referendumu z veliko večino potrdijo neodvisnost Hrvaške.
21. maj – predsednik Etiopije Mengistu Hajle Marjam pobegne iz države, s čimer se konča tamkajšnja državljanska vojna.
23. maj – pekrski dogodki: enota JLA z oklepniki obkoli 710. učni center TO v Pekrah pri Mariboru in zahteva predajo.
12. junij – Boris Jelcin je izvoljen za prvega predsednika Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR).
15. junij – na Filipinih izbruhne ognjenik Pinatubo. Drugi najmočnejši kopenski izbruh tega stoletja povzroči smrt 800 ljudi.
25. junij – Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost od Jugoslavije; slovenska skupščina na ta dan sprejme ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti.
27. junij – 7. julij – vojna za neodvisnost Slovenije.

Julij – september

1. julij – na srečanju voditeljev vzhodnoevropskih držav v Pragi je uradno razpuščen Varšavski pakt.
7. julij – s podpisom Brionske deklaracije se konča vojna v Sloveniji.
31. julij – ameriški predsednik George H. W. Bush in predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov podpišeta sporazum START I o omejevanju strateške oborožitve.
8. avgust – zruši se Varšavski radijski stolp, takrat najvišja zgradba na svetu.
19. – 21. avgust – avgustovski državni udar: člani trde linije v sovjetski vladi poskušajo na silo odstraniti predsednika Mihaila Gorbačova.
20. avgust – Estonija postane neodvisna država.
21. avgust – Latvija postane neodvisna država.
24. avgust – Ukrajina postane neodvisna država.
25. avgust – Belorusija postane neodvisna država.
27. avgust – Moldavija postane neodvisna država.
30. avgust – Azerbajdžan postane neodvisna država.
31. avgust – Kirgizija in Uzbekistan postaneta neodvisni državi.
6. september –
- Sovjetska zveza prizna neodvisnost baltiških držav.
- Leningrad je ponovno preimenovan v Sankt Peterburg.
8. september – makedonski volivci na referendumu podprejo osamosvojitev Makedonije.
9. september – Tadžikistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
19. september – v italijanskih Alpah je odkrito mumificirano truplo Ötzija iz bakrene dobe.
21. september – Armenija postane neodvisna država.
22. september – kumranski rokopisi so prvič predstavljeni javnosti.

Oktober – december

1. oktober – JLA prične z obleganjem Dubrovnika, propad dogovora o premirju sklenjenega teden prej.
5. oktober – Linus Torvalds objavi prvo različico jedra operacijskega sistema Linux.
7. oktober – slovenski parlament sprejme odločitev o novi slovenski valuti – tolarju.
26. oktober – zadnji vojak JLA zapusti Slovenijo.
27. oktober –
- na Poljskem potekajo prve svobodne parlamentarne volitve.
- Turkmenistan razglasi neodvisnost od Sovjetske zveze.
29. oktober – ameriška sonda Galileo opravi prvi bližnji mimolet asteroida (951 Gaspra) v zgodovini.
6. november – uradno je razpuščena sovjetska tajna služba KGB.
7. november – košarkar ekipe Los Angeles Lakers Magic Johnson oznani, da ima AIDS, s čimer se praktično konča njegova kariera.
18. november – srbske sile po 87-dnevnem obleganju zavzamejo Vukovar in izvedejo pokol med branilci ter civilisti.
20. november – v Sloveniji je sprejet zakon o denacionalizaciji.
27. november – Varnostni svet OZN z resolucijo ustvari podlago za napotitev mirovnih enot na ozemlje nekdanje Jugoslavije.
28. november – Južna Osetija razglasi neodvisnost od Gruzije.
8. december – voditelji Rusije, Belorusije in Ukrajine podpišejo dogovor s katerim je ustanovljena Skupnost neodvisnih držav.
19. december – ustavodajna skupščina s sedežem v Kninu razglasi Srbsko republiko Krajino na ozemlju Hrvaške.
23. december –
- Državni zbor Republike Slovenije ratificira Ustavo Republike Slovenije; ta dogodek se v Sloveniji obeležuje kot dan ustavnosti.
- Nemčija prizna samostojni Slovenijo in Hrvaško.
25. december –
- Mihail Gorbačev odstopi z mesta voditelja Sovjetske zveze, s tem pa dokončno preneha obstajati Sovjetska zveza; Ruska sovjetska federativna socialistična republika se preimenuje v Rusko federacijo, ki postane naslednica nekdanje skupne države v mednarodnih odnosih.
- Kazahstan postane neodvisna država.
- z razpadom Sovjetske zveze se konča hladna vojna.
26. december – bitka za oblast med vladajočo vojaško hunto in islamisti v Alžiriji preraste v državljansko vojno.

4. januar – Stanislav Lenič, slovenski škof (* 1911)
11. januar – Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, nobelovec (* 1905)
17. januar – Olaf V., norveški kralj (* 1903)
30. januar – John Bardeen, ameriški fizik, nobelovec (* 1908)
6. februar – Salvador Luria, italijansko-ameriški mikrobiolog, nobelovec (* 1912)
3. marec – William George Penney, britanski matematik in fizik (* 1909)
12. marec – Ragnar Granit, finsko-švedski fiziolog, nobelovec (* 1900)
1. april – Martha Graham, ameriška plesalka in koreografinja (* 1894)
3. april – Graham Greene, angleški pisatelj (* 1904)
4. april – Max Frisch, švicarski pisatelj in dramatik (* 1911)
21. maj – Rajiv Gandhi, indijski politik (* 1944)
26. junij – Ivan Kern, slovenski admiral (* 1898)
29. junij – Henri Lefebvre, francoski filozof in sociolog (* 1901)
24. julij – Isaac Bashevis Singer, ameriški judovski pisatelj, nobelovec (* 1902)
4. avgust – Jevgenij Dragunov, ruski konstruktor (* 1920)
2. september – Alfonso García Robles, mehiški diplomat in politik, nobelovec (* 1911)
7. september – Edwin McMillan, ameriški fizik, nobelovec (* 1907)
28. september – Miles Davis, ameriški glasbenik in skladatelj (* 1926)
12. oktober – Arkadij Natanovič Strugacki, ruski pisatelj in scenarist (* 1925)
24. oktober – Gene Roddenberry, ameriški scenarist in producent (* 1921)
18. november – Gustáv Husák, češkoslovaški politik (* 1913)
23. november – Klaus Kinski, nemški igralec (* 1926)
24. november – Freddie Mercury, britanski glasbenik (* 1946)
1. december – George Stigler, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1911)
6. december – Richard Stone, britanski ekonomist, nobelovec (* 1913)
15. december – Vasilij Grigorjevič Zajcev, ruski ostrostrelec in častnik (* 1915)
19. december – Franc Košir, slovenski glasbenik (* 1931)

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020.
Leta:	1988 · 1989 · 1990 · 1991 · 1992 · 1993 · 1994
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Januar – marec

April – junij

Julij – september

Oktober – december

Rojstva

Smrti

Nobelove nagrade

Wikiwand - on