Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Galij, ₃₁Ga

Galij
Izgovarjava	IPA: [ˈgaːli]
Videz	srebrno moder
Standardna atomska teža Ar, std(Ga)	69723(1)[1]
Galij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Al ↑ Ga ↓ In cink ← galij → germanij
Vrstno število (Z)	31
Skupina	skupina 13 (borova skupina)
Perioda	perioda 4
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d10 4s2 4p1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	29,7646 °C
Vrelišče	2400 °C[2]
Gostota (blizu s.t.)	5,91 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	6,095 g/cm3
Talilna toplota	5,59 kJ/mol
Izparilna toplota	256 kJ/mol[2]
Toplotna kapaciteta	25,86 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.040 1.175 1.350 1.565 1.852 2.245
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−5, −4, −3,[3] −2, −1, +1, +2, +3[4] (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,81
Ionizacijske energije	1.: 578,8 kJ/mol 2.: 1979,3 kJ/mol 3.: 2963 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 135 pm
Kovalentni polmer	122±3 pm
Van der Waalsov polmer	187 pm
Spektralne črte galija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ortorombska
Hitrost zvoka tanka palica	2740 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	18 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	40,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	270 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−21,6·10−6 cm3/mol (at 290 K)[5]
Youngov modul	9,8 GPa
Poissonovo razmerje	0,47
Mohsova trdota	1,5
Trdota po Brinellu	56,8–68,7 MPa
Številka CAS	7440-55-3
Zgodovina
Poimenovanje	po Gallia (latinsko za: Francija), domovina odkritelja
Prediction	Dimitrij Ivanovič Mendelejev (1871)
Odkritje in prva izolacija	Lecoq de Boisbaudran (1875)
Najpomembnejši izotopi galija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 66Ga sint. 9,5 h β+ 66Zn 67Ga sint. 3,3 d ε 67Zn 68Ga sint. 1,2 h β+ 68Zn 69Ga 60,11% stabilen 70Ga sint. 21 min β− 70Ge ε 70Zn 71Ga 39,89% stabilen 72Ga sint. 14,1 h β− 72Ge 73Ga sint. 4,9 h β− 73Ge
Kategorija: Galij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Galij je redka, mehka srebrnkasto kovinska šibka kovina, krhka pri nižjih temperaturah, vendar tekoča nad sobno temperaturo in se lahko tudi stali v roki. V sledovih nastopa v boksitu in cinkovih rudah. Galijev arzenid se uporablja kot polprevodnik, najpomembneje v LED-diodah.