Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43. Ta srebrno siva radioaktivna, kristalinska prehodna kovina, ki jo zelo redko najdemo v naravi, se pojavlja kot eden od produktov fizije urana in se uporablja pri slikanju kosti in protikorozivni zaščiti. Kemijske lastnosti tehnecija so nekje vmes med lastnostmi renija in mangana.

Tehnecij, ₄₃Tc

Tehnecij
Izgovarjava	IPA: [tehnécij]
Videz	bleščeča siva kovina
Masno število	[97]
Tehnecij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Mn ↑ Tc ↓ Re molibden ← tehnecij → rutenij
Vrstno število (Z)	43
Skupina	skupina 7
Perioda	perioda 5
Blok	blok d
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d5 5s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 13, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	2157 °C
Vrelišče	4265 °C
Gostota (blizu s.t.)	11 g/cm3
Talilna toplota	33,29 kJ/mol
Izparilna toplota	585,2 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,27 J/(mol·K)
Parni tlak (ekstrapolirano) P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 2.454 2.725 3.051 3.453 3.961 4.621
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−3, −1, 0, +1,[1] +2, +3,[1] +4, +5, +6, +7 (močno kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,9
Ionizacijske energije	1.: 702 kJ/mol 2.: 1470 kJ/mol 3.: 2850 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 136 pm
Kovalentni polmer	147±7 pm
Spektralne črte tehnecija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	16,200 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	7,1 µm/(m⋅K)[2] (at r.t.)
Toplotna prevodnost	50,6 W/(m⋅K)
Električna upornost	200 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+270,0·10−6 cm3/mol (298 K)[3]
Številka CAS	7440-26-8
Zgodovina
Prediction	Dmitri Mendeleev (1871)
Odkritje in prva izolacija	Emilio Segrè in Carlo Perrier (1937)
Najpomembnejši izotopi tehnecija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 95mTc sint. 61 d ε 95Mo γ – IT 95Tc 96Tc sint. 4,3 d ε 96Mo γ – 97Tc sint. 4,21×106 let ε 97Mo 97mTc sint. 91 d IT 97Tc 98Tc sint. 4,2×106 let β− 98Ru γ – 99Tc sled 2,111×105 let β− 99Ru 99mTc sint. 6,01 h IT 99Tc γ –
Kategorija: Tehnecij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnosti

Tehnecij je srebrnkasto-siva kovina, ki na vlažnem zraku počasi potemni. Pod oksidacijskimi pogoji tehnecij (VII) obstaja kot pertehnetatni ion TcO₄^-. Kemija tehnecija je med renijevo in manganovo. Tehnecij se raztaplja v solitrni, dušikovi in koncentrirani žvepleni kislini, a ni topen v klorovodikovi kislini. Ta element je zelo dober inhibitor korozije za jeklo in izvrsten superprevodnik pri temperaturah 11 K.

Ta element je nenavaden, saj nima stabilnih izotopov in je torej na Zemlji izjemno redek. Pogosta oksidacijska stanja tehnecija vključujejo +2, +4, +5, +6 in +7.