Holmij

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67. Ta element iz skupine lantanidov je relativno mehka in kovna kovina, ki je pri sobni temperaturi in suhem zraku stabilna. Redkozemeljsko kovino holmij najdemo v mineralih monazitu in gadolinitu.

Holmij, ₆₇Ho

Holmij
Izgovarjava	IPA: [hólmij]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Ho)	164930328(7)[1]
Holmij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Ho ↓ Es disprozij ← holmij → erbij
Vrstno število (Z)	67
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f11 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 29, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1461 °C
Vrelišče	2600 °C
Gostota (blizu s.t.)	8,79 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	8,34 g/cm3
Talilna toplota	17,0 kJ/mol
Izparilna toplota	251 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,15 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.159 1.311 1.502 1.770 2.140 2.691
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0,[2] +1, +2, +3 (bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,23
Ionizacijske energije	1.: 581,0 kJ/mol 2.: 1140 kJ/mol 3.: 2204 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 176 pm
Kovalentni polmer	192±7 pm
Spektralne črte holmija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	2760 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	poly: 11,2 µm/(m⋅K) (pri s.t.)
Toplotna prevodnost	16,2 W/(m⋅K)
Električna upornost	poly: 814 nΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Youngov modul	64,8 GPa
Strižni modul	26,3 GPa
Stisljivostni modul	40,2 GPa
Poissonovo razmerje	0,231
Trdota po Vickersu	410–600 MPa
Trdota po Brinellu	500–1250 MPa
Številka CAS	7440-60-0
Zgodovina
Odkritje	Jacques-Louis Soret in Marc Delafontaine (1878)
Najpomembnejši izotopi holmija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 163Ho sint. 4570 let ε 163Dy 164Ho sint. 29 min ε 164Dy 165Ho 100% stabilen 166Ho sint. 26,763 h β− 166Er 167Ho sint. 3,1 h β− 167Er
Kategorija: Holmij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnosti

Holmij, ta trivalentni kovinski redkozemeljski element, ima od vseh elementov iz narave največji magnetni moment (10,6 µB) in ima tudi druge nenavadne magnetne lastnosti. V kombinaciji z itrijem tvori visoko magnetne spojine.

Holmij je relativno mehak in koven element, ki je precej odporen proti koroziji in na suhem zraku pri standardni temperaturi in pritisku stabilen. Na vlažnem zraku in pri višji temperaturi hitro oksidira, ter pri tem tvori rumenkast oksid. V čisti obliki se holmij leskeče kovinsko svetlo-srebrno.

Uporaba

Holmij so zaradi njegovih magnetnih lastnosti uporabili za izdelavo najmočnejših umetno ustvarjenih magnetnih polj, ko so ga umestili v magnete visoke moči kot del magnetnega pola (imenovan tudi koncentrator magnetnega pretoka). Ker lahko absorbira nevtrone, nastale pri jedrskem razpadu, se ta element uporablja tudi v palicah za nadzor jedrskega procesa. Druge komercialne rabe tega elementa vključujejo:

• njegov izjemno velik magnetni moment je primeren za rabo v laserjih vrste itrij-železo-granat (YIG) in itrij-lantan-fluor (YLF), v mikrovalovni opremi pri številnih zdravstvenih in zobozdravstvenih napravah.
• holmijev oksid se uporablja za barvanje stekla v rumeno barvo.

Za ta element je bilo odkritih še nekaj drugih uporab.